Zaradi metana, ki se sprošča s kravjim riganjem in vetrovi, bodo morali kmetje plačati posebni davek

Danski kmetje bodo morali zaradi metana, ki se sprošča s kravjim riganjem in vetrovi plačati posebni davek. Danska je prva država na svetu, ki je uvedla davek na ogljik za živino, konkretno za krave, v prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Njihovi rejci mleka bodo tako morali plačati letni davek v višini 90 evrov na kravo. Ta ukrep je del širšega načrta Danske za dosego ogljične nevtralnosti.

Danska je velika izvoznica mleka in svinjine, kmetijstvo pa je največji vir emisij v državi. Koalicijska pogodba, ki vključuje tudi vlaganje več kot 3,4 milijarde evrov vedne ukrepe, kot sta pogozdovanje in vzpostavljanje mokrišč, je namenjena pomoči državi pri doseganju podnebnih ciljev. »Z današnjim dogovorom vlagamo milijarde v največjo preobrazbo danske pokrajine v zadnjem času. Hkrati bomo prva država na svetu z (ogljičnim) davkom na kmetijstvo,« je dejal zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.

Kmetje nezadovoljni

Danska mlečna industrija je njegove cilje pozdravila, nezadovoljstvo pa se širi med kmeti. Ta korak je bil namreč storjen le nekaj mesecev po tem, ko so slednji organizirali proteste po vsej Evropi, blokirali ceste s traktorji in obmetavali Evropski parlament z jajci zaradi dolgega seznama pritožb, vključno z očitki o okoljskih predpisih in pretirani birokraciji.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ob tem trdi, da svetovni prehranski sistem močno prispeva k podnebni krizi, saj povzroči približno tretjino emisij toplogrednih plinov. Še posebej je pri tem v ospredju živinoreja, ki je v letu 2015 povzročila približno 12 % svetovnih emisij. Del tega onesnaženja izvira iz metana, močnega plina, ki segreva planet, ki ga govedo in drugi prežvekovalci povzročajo s svojim riganjem in vetrovi.

Uvedba posebnega davka

Davek, ki naj bi ga danski parlament odobril v letošnjem letu, bo od leta 2030 znašal 40 evrov na tono CO2-ekvivalentnih emisij iz živine, leta 2035 pa se bo povečal na 100 evrov. Veljala bo 60-odstotna davčna olajšava, kar pomeni, da se bo kmetom od leta 2030 dejansko zaračunalo 16 evrov na tono emisij živine na leto, leta 2035 pa se bo znesek povečal na 40 evrov.

Danske krave molznice, ki predstavljajo velik del populacije goveda, v povprečju izpustijo 5,6 ton ekvivalenta CO2 na leto, poroča Concito, danski zeleni možganski trust, katerega cilj je prenesti ustrezno znanje v podnebne ukrepe in s tem pospešiti zeleni prehod. Če uporabite nižjo davčno stopnjo 16 evrov, dobite dajatev 90 evrov na kravo.

Z uveljavljeno davčno olajšavo se bo ta dajatev leta 2035 dvignila na 225 evrov na kravo. V prvih dveh letih bodo prihodki od davka porabljeni za podporo zelenemu prehodu kmetijske industrije in nato ponovno ocenjeni.

Birokratske ideje

»Celoten namen davka je spodbuditi sektor k iskanju rešitev za zmanjšanje emisij,« je za CNN povedal glavni ekonomist družbe Concito Torsten Hasforth. Tako bi kmetje lahko spremenili krmo, ki jo uporabljajo.

Toda skupina danskih kmetov ocenjuje, da so ukrepi strašljiv poskus ob čemer pravijo: »Verjamemo, da je sporazum čista birokracija.« Po besedah njihovega predstavnika Petra Kiæra se zave dajo, da obstaja podnebni problem, vendar ne verjamejo, da bo ta sporazum rešil težave, ampak bo dal zgolj palico v kolesje zelenih naložb v kmetijstvo.

Peder Tuborgh, izvršni direktor Arla Foods, največje evropske mlečne skupine ocenjuje, da je dogovor pozitiven, vendar kmetje, ki »resnično storijo vse, kar lahko, da zmanjšajo emisije«, ne bi smeli biti podvrženi davku. »Bistveno je, da davčna osnova za (ogljični) davek temelji izključno na emisijah, za katere obstajajo načini za odpravo,« pravi.

Kristian Hundeboll, izvršni direktor DLG Group, enega največjih evropskih kmetijskih podjetij in zadruge v lasti 25.000 danskih kmetov, pa je dejal, da je za konkurenčnost ključnega pomena, da se davek vključi v zakonodajo Evropske unije: »Od enostranskega ukrepanja Danske nimajo koristi niti podnebje, kmetijstvo niti pomožne industrije!«