Vlada hotela ubiti dve muhi na en mah, a zgrešila obe ter hkrati razjarila kmete

V Sloveniji naj bi letos pridelali okoli 130.000 ton pšenice. V luči pomanjkanja le-te na svetovnih trgih se je v prizadevanja za njen odkup vključila tudi vlada. Vendar pa je to počela na tako nespreten način, da je z njim najverjetneje še povečala inflacijo cen hrane, ugotavljamo v komentarju.

Vlada je na novinarski konferenci minuli petek napovedala, da bo kmetom za lajšanje podražitev goriv, mineralnih gnojil in drugega repromateriala namenila 22 milijonov evrov.

Hkrati pa naj bi vlada po po obljubi premierja Roberta Goloba poskrbela za celovit odkup pšenice, pridelane v Sloveniji, preko zavoda za Blagovne rezerve. "Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji," je ob tem dejal premier Golob.

Teden dni po objavi obljube je jasno, da bi bilo bolje, če premier o tem ne bi rekel ničesar. Načrtovanega ugodnega odkupa s strani države v predvideni obliki namreč ne bo.

Blagovne rezerve bodo odkupovale na trgu

Iz blagovnih rezerv so teden dni po premierjevi obljubi sporočili, da bodo žito odkupovali po sistemu javnega naročanja. To pomeni, da bo blagovnim rezervam vseeno, ali se bo v njegovih silosih znašla madžarska, srbska ali hrvaška pšenica.

Ogorčenje med kmeti ...

S takšno odločitvijo je vlada požela ogorčenje tako med kmeti kot med člani agroživilske panoge. Nad izjavo premierja in kmetijske ministrice je bi še posebej ogorčen predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan in ki ju je v izjavi za Planet TV celo pozval k odstopu: "Če ne misliš resno, potem ne dajaj obljub in ne zavajaj javnosti, tistih, ki na to čakajo. Žetev se bo končala v dveh, treh dneh, ko bo razpis narejen, ko bodo pogoji znani, bo pšenica ali v Libiji ali v Italiji, ker čakajo pred vrati. Ljudje bodo pšenico odpeljali."

Večina kmetov namreč nima prostora za skladiščenje, kar pomeni, da morajo pšenico že kmalu po žetvi prodati. Zanjo so praviloma zelo zagreti avstrijski in italijanski kupci. Ti so še posebej hitri tudi zato, ker je cena tone pšenice najnižja prav v času žetve in nato vse do tednov neposredno pred žetvijo narašča.

... in agroživilci

Nad vladno potezo so bili ogorčeni tudi v agroživilski panogi, saj je vladni predlog krepil cenovna pričakovanja, zaradi česar so morali odkupne cene navzgor popravljati tudi sami.

Višje cene pa po mnenju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru GZS, pomenijo, da bo cena kruha in moke v trgovinah najverjetneje še naraščala, zaradi česar je bilo vladno vmešavanje pravzaprav nespametno. Podobno vladno ravnanje so si ob tem zaželeli in pričakovali tudi kmetje v sosednjih državah, zaradi česar je cena žita naraščala tudi tam.

Cene od 300 do 390 evrov za tono

Cene v Sloveniji se sicer gibajo od 300 evrov za tono krmne pšenice, pa vse do 390 evrov za tono najboljše krušne pšenice.

Toda če je cena kilograma pšenice največ 40 centov za kilogram, zakaj torej kruh v trgovini stane štiri evre za kilogram?

Kot pojasnjuje Roman Žveglič, predsednik KGZS, cena pšenice predstavlja le del cene kruha. Mlinarje in peke so morda letos še bolj prizadele podražitve dela, plina in elektrike, ki so v proizvodnji kruha vsaj tako, ali še bolj pomemben strošek. "Dejansko govorimo o šestkratnikih dviga pri energentih," je za portal N1 tako pojasnil Žveglič.

Kmetje ne bodo na izgubi

Ne glede na to, kdo bo na koncu odkupil slovensko pšenico, naj bi bil strošek njene pridelave po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije od 245 pa do 270 evrov na tono. To pomeni, da bodo slovenski kmetje pšenico vsekakor prodali z dobičkom. Edina pozitivna stran vladnega odkupa bi tako morda bilo izboljšanje dostopnosti žita ob njegovem morebitnem pomanjkanju čez zimo.

Zato agrarni ekonomist Aleš Kuhar v svoji izjavi za MMC RTV Slovenija vlado poziva, "naj transparentno sporoči, kaj je cilj posega: ali blažitev draginje na kmetijah ali ohranjanje proizvodnega potenciala na kmetijskih gospodarstvih ali je cilj zniževanje cen hrane. S tem ukrepom (napovedanim odkupom) ne dosežemo prvega in tretjega."

Vlada ima namreč po njegovem za blaženje draginje bistveno bolj učinkovite metode, medtem ko trg deluje.