Verniki večinsko ne podpirajo nadškofovega poziva vladi, naj odpravi prepoved izvajanja verskih obredov

Vir foto: pixabay
Čeprav smo včeraj v Sloveniji potrdili novih 2.107 okužb in 39 smrti zaradi COVID-19, Slovenska škofovska konferenca od Janševe vlade pričakuje, da bo končala s poseganjem v versko svobodo ter ponovno dovolila izvajanje verskih obredov s prisotnostjo ljudi.

Vlada se ob zadnjem odločanju čez vikend za odpravo prepovedi ni odločila, pri čemer jo očitno podpira tudi večina katoliških vernikov, tudi tistih, ki se svetih maš sicer redno udeležujejo, kaže anketa, ki smo jo izvedli na Domovini. 

Dve tretjini od 401 sodelujočega namreč meni, da nadškofov poziv ta trenutek ni na mestu. Po drugi strani pa filozof dr. Gorazd Kocijančič zastopa drugačno stališče, češ da Cerkev ne oznanja zdravja, ampak odrešenje. A takšno razmišljanje je, po naši anketi sodeč, v manjšini tudi med "nedeljniki".

DODANO 17. 12.: Vlada s soboto odpravlja prepoved izvajanja verskih obredov, a bodo še naprej veljale stroge omejitve. V zaprtih prostorih bo na 30 kvadratnih metrih lahko ena oseba, izjemoma več, če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva.

Vsi, ki niso iz skupnega gospodinjstva, pa bodo morali ohranjati razdaljo metra in pol.



Kot smo na Domovini že pisali, je nadškof Stanislav Zore v pismu predsedniku vlade Janši izrazil pričakovanje, da bo vlada odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov ter v skladu z ustavo ne bo nesorazmerno omejevala verske svobode. Po njegovem je namreč bila prepoved verskih obredov določena brez kakršne koli utemeljitve oz. obrazložitve ter brez stvarno utemeljenih razlogov.

A vlada se je v nedeljo odločila za odpiranje nekaterih obrtniških dejavnosti in trgovin, ne pa tudi verskih objektov za izvajanje verskih obredov s prisotnostjo občestva. Če bodo cerkve za vernike bolj odprte med božičnimi prazniki, pa bo predvidoma znano še danes zvečer, saj vlada ravno zdaj odloča, do katere mere bo zaprla družbo med božično-novoletnimi prazniki.



Podobno kot škofje razmišlja tudi slovenski filozof, prevajalec, publicist in pesnik ter dejaven katoličan, dr. Gorazd Kocijančič. V pogovoru, objavljenem na portalu kud-logos.si je denimo dejal, da bi v današnjih kritičnih razmerah Cerkev morala biti oster zaščitnik Božje evangeljske resnice in človeške svobode, normalizacije življenja. "Brezkompromisno bi morala vztrajati pri svoji suverenosti v cerkvenih prostorih, tudi za ceno konflikta s politiko in histerično protikrščansko javnostjo," je prepričan. V nasprotnem primeru se bo po njegovem izkazalo, da je "tudi Cerkev samo najedel virus globokega nihilizma evropske družbe, ki mu je – nezavedno in nereflektirano, ne da bi si sama to hotela priznati – začela asistirati."

"Saj mi je skoraj nerodno, da je treba poudarjati take zadeve: Cerkev ne oznanja zdravja, ampak odrešenje," je še poudaril prevajalec številnih zgodnjekrščanskih tekstov.

Verniki v teh pogojih bolj naklonjeni varovanju zdravja kot odpiranju cerkva za vsako ceno


Sodelujoči v naši anketi so se s prepričljivo večino opredelili proti odpiranju cerkva v obstoječi koronavirusni situaciji. Čeprav je ta delež razumljivo višji med tistimi, ki niso verni, pa tudi skoraj dve tretjini vernikov meni, da nadškofov poziv k odpravi prepovedi verskih obredov ta čas ni na mestu. Šestdeset odstotkov tako prepričanih je tudi med nedeljniki.

Nekoliko pa se razmerje spremeni pri odgovoru na vprašanje, ali bi se, če bi vlada škofom ugodila, v obstoječi situaciji udeležili maš v cerkvenih prostorih.

Med vsemi vernimi bi se jih udeležilo 48 %, 46 % pa ne. Med nedeljniki pa bi se, kljub pomislekom, v cerkve vrnilo 56 %, medtem ko bi jih 41 % še vedno spremljalo le po digitalnih kanalih. 2 % jih maš sploh ne bi spremljala.

Za božič k polnočnici?


In v kakšnih razmerah bi se verniki udeležili polnočnice in drugih maš v času božiča?

Za slabo tretjino vernikov bi se koronavirusna situacija morala bistveno popraviti. Dobra četrtina sodelujočih pravi, da bi se božičnih maš udeležila v vsakem primeru, če bi vlada to dopustila. Dobra petina jih v cerkev ne namerava, dokler epidemije ne bo konec, da bi se stanje moralo vsaj malo popraviti, pa meni 16,4 % sodelujočih vernikov.

Odgovori tistih, ki so se opredelili za verne


Med nedeljniki je odstotek tistih, ki pravijo, da bi se situacija morala bistveno popraviti ter tistih, ki bi se vrnili v vsakih razmerah, popolnoma enak, in sicer 34,5 %.

In kaj verniki v trenutni koronavirusni situaciji glede verskega življenja najbolj pogrešajo? Med več naštetimi odgovori so izbirali največ tri.

Dve tretjini jih je odgovorilo, da je to sveta maša. Za 40 % je to prejemanje svetega obhajila. 29 % jih pogreša srečevanje in sodelovanje v župnijskem občestvu, dobra četrtina prejem zakramenta svete spovedi. Slaba petina pogreša skupinska srečanja v živo kot je študentski verouk, biblična srečanja, zakonske skupine in podobno, 14,4 % pa jih ne pogreša ničesar.



Zanimivo je, da pri stališčih vernikov krog zgornjih vprašanj bistvene vloge ne igra njihova starost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike