V Evropskem parlamentu peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji. Boste oddali svoj podpis podpore?

Foto: Jože Jagrič
POSLUŠAJ ČLANEK

Na pobudo evropske poslanke iz vrst Evropske ljudske stranke Romane Tomc je Odbor za peticije Evropskega parlamenta sprejel peticijo prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Peticija je zdaj na voljo za elektronski podpis podpore.

V peticiji je dr. Mitja Ferenc Evropski parlament pozval, naj izrazi spoštovanje do vseh žrtev komunističnih pobojev v Sloveniji in do njihovih svojcev, ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, saj jim je spoštovanje odklonila oblast v lastni državi, Sloveniji, je sporočila evropska poslanka.

Vsi državljani Evropske unije ali prebivalci države članice imajo pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi naslovijo na Evropski parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.

Peticija lahko predstavlja posamezno zahtevo, pritožbo ali opombo o izvajanju zakonodaje Evropske unije ali poziv Evropskemu parlamentu, naj sprejme stališče do določene zadeve. Peticije dajejo parlamentu možnost, da opozori na kršitve pravic evropskih državljanov države članice, lokalnih oblasti ali druge institucije, navajajo na spletni strani parlamenta.

Pravica do groba in spomina

V Sloveniji ni določenega dne za počastitev spomina na umrle in druge žrtve komunizma, čeprav je prejšnja vlada Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez Janša, razglasila 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Na predvečer dneva spomina pa je sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba to odločitev preklicala, je zapisano v povzetku peticije. 

Da bi utemeljil svoje zahteve, se vlagatelj peticije sklicuje na različne deklaracije, kot so Praška deklaracija o evropski vesti in komunizmu z dne 3. junija 2008, Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, izjava iz Vilne, ki jo je sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 3. julija 2009, in na uvedbo evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Med drugim dr. Ferenc poziva Evropski parlament, naj se pokloni žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji, pozove vlado Republike Slovenije, naj ratificira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter obsodi odločitev slovenske vlade, da je 16. maja 2023 ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnih zločinov. 

»Brez resnice in spomina ni sprave! Vesela sem, da je Evropski parlament odobril peticijo za objavo. Žrtvam in njihovim svojcem v Sloveniji ni priznana pravica do spomina. Želim si, da jim je v majhno zadoščenje vsaj to, da bo spomin na nedolžne žrtve pobojev obeležen v Evropskem parlamentu. Želim si, da peticijo podpre čim več ljudi,« je poudarila Tomčeva.

Letos je minilo 14 let od odkritja Hude jame

3. marca 2009 so raziskovalci odkrili množično grobišče v rovu Svete Barbare v Hudi jami pri Laškem. V opuščenem delu nekdanjega rudnika rjavega premoga je bilo maja in junija 1945 pobitih najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, domobrancev in civilistov. Posmrtni ostanki so bili leta 2017 pokopani v spominskem parku Dobrava v Mariboru. Vlada RS je 13. aprila 2022 grobišče razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.

Tudi letošnji spominski dan na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je minil v znamenju politike, saj je vlada v svoji objavi med »vsemi žrtvami totalitarnih režimov« izpustila omembo komunizma. Je pa na okrogli mizi na temo spominskega dne dr. Aleš Maver poudaril, da monolitnega pogleda na zgodovino v Sloveniji ni več. Slika je dandanes kompleksna, kar je zasluga slovenskih zgodovinarjev. Vseeno pa zgodovinska stroka ni poenotena, zaskrbljujoč pa je tudi trend, saj je bilo v času osamosvojitve več skupnih pogledov kot danes. Znova se vračamo k vprašanju iz leta 1945: Kdo je kriv za izbruh narodne tragedije? Ravno pri tem vprašanju je soglasja namreč najmanj. Je bila povod okupacija ali revolucija?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike