Tuji strokovnjaki: sodstvo v Sloveniji po neodvisnosti na ravni Alžirije in Burkine Faso

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec v kolumni za portal Ius info razmišlja o umeščenosti slovenskega pravnega sistema v evropsko sliko. Stanje je namreč mnogo slabše, kot ga poskušajo prikazati v Sloveniji, kjer so važne zgolj številke, pripad zadev na sodnika in sodni zaostanki, ki že dalj časa niso več sistemski problem.

"Štejejo torej samo številke, storilnost, količina – predvsem pa tisti, ki so zadolženi za organizacijo proizvodnega procesa in meritve produkcije. Edino, kar kvari nališpano sliko uspešnosti, je ugled in zaupanje javnosti v sodstvo. Čemu vendar javnost ne zaupa sodstvu, zakaj ima ta institucija tako nizek ugled, od kod ta grda diskrepanca, kaj jo je prineslo, od kod je le prišla," se sprašuje Jan Zobec.

Zelo nizko oceno neodvisnosti slovenskega sodstva pa so podali tudi analitiki Svetovnega gospodarskega foruma, ki pripravljajo Indeks globalne konkurenčnosti držav.

Denar, ki ga vložimo v sodstvo, je izgubljen


Zaupanja v Slovensko sodstvo ni že dalj časa, čeprav za pravosodni sistem namenimo veliko denarja, več kot na Danskem, kjer je zaupanje v sodstvo najvišje. To kaže, da z denarjem, ki ga vložimo v sodstvo, ne znamo ravnati. Dodatno pa senco na slovensko sodstvo mečejo tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Od 353 sodb, ki jih je ESČP izdalo zoper Slovenijo, je v 329 primerih sodišče ugotovilo kršitev vsaj ene človekove pravice.

Po mnenju Zobca se veliko preveč sredstev nameni za ljudi in projekte, ki naj bi javnost prepričevali, da gre zaupati slovenskemu sodnemu sistemu. "V odmevnih kazenskih primerih sodni sistem ne zna pojasniti, od kod, zakaj, čemu hude kršitve človekovih pravic in serijski ter nepojasnjeni odstopi od ustaljene sodne prakse (npr. Patria, Kangler), in končno tudi nič ne reče, zakaj tako visok uspeh z izpodbijanjem sodb pred Ustavnim sodiščem in ESČP," dodaja Zobec.

Povečalo se je tudi število zadev v katerih naše Ustavno sodišče prepozna kršitev človekovih pravic. V letu 2017 so na Ustavnem sodišču v kar 82 primerih ugotovili kršitev človekovih pravic, kar je 10,5 % uspešnost pritožnikov, oziroma 10,5 % kršitev človekovih pravic v sodnem sistemu. V letu 2016 so bili pritožniki uspešni le pri 4,6 % pritožb.

Neodvisnost sodstva je po raziskavi World economic forum v Sloveniji ocenjena s 3.6 od 7 točk, kar nas uvršča na lestvico skupaj z Grčijo, Brazilijo, Alžirijo, Burkino Faso in Gruzijo. Čeprav so se na lestvici slabše od nas uvrstile mnoge evropske države (Bolgarija, Poljska, Hrvaška, Slovaška), so nas prehitele države, ki za sodstvo namenijo bistveno manj denarja kot Slovenija. Ocena je v primerjavi z raziskavami iz prejšnjih let celo padla. Kot smo na Domovini že pisali, denar ne prinese zaupanja in neodvisnosti sodstva. Da poraba denarja v Sloveniji ni transparentna, kaže tudi ocena 76,9 točk od 100 za preglednost denarnega toka, ki ga država nameni za razne projekte.

Krivosodje - primeren izraz za slovensko pravosodje?


Beseda krivosodje se je za slovenski pravosodni sistem začela uporabljati v povezavi z določenimi kazenskimi sodnimi procesi, v katerih je javnost upravičeno lahko podvomila v dobronamernost slovenskih sodnikov. Sedaj pa se je prijela vseh, ki so del tega sistema, ne glede na to, ali delajo dobro ali ne.

Učinkovitost zakonodajnega okvirja za reševanje sporov je po lestvici World economic formu ocenjeno še slabše kot neodvisnost sodstva. Z oceno 3,1 od 7 smo se uvrstili na 97. mesto med 140 državami. Še slabše pa smo bili ocenjeni pri zakonskem okviru za reševanje sporov med gospodarstveniki in državnimi odločbami in uredbami. Od 7 točk smo dosegli zgolj 2,7 točke, kar nas uvršča med države kot so Zimbabve, Kongo, Haiti in Turčija.

Ključno je, po mnenju Zobca, da se sodniki sami med sabo soočijo s tistimi iz svojih vrst, ki so odgovorni, da se je pravosodja prijela oznaka krivosodje. Z imeni in priimki. Le tako bodo sodniki, ki delajo dobro in pošteno, dobili vrnjen ugled, ki so ga zapravili nekateri izmed njih. "Skrajni čas je, da sodnice in sodniki odločno stopimo v bran svojemu poklicu, poklicni integriteti ter končno tudi svojemu osebnemu ugledu, in prenehamo biti talec nekaterih, ki so ugrabili institucijo, jo posilili in razkrojili pravno državo."

Na Domovini smo se pred časom o stanju slovenskega sodstva pogovarjali z Janom Zobcem. Vabljeni k branju!

Imunski sistem sodstva, ki ne deluje


Slovenski Kazenski zakonik pozna 257. člen, ki kriminalizira zlorabo uradnega položaja in uradnih pravic: "Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo, se kaznuje z zaporom do dveh let."

Skrajni čas je, da začne imunski sistem delovati in da se sodnikov ne disciplinira zgolj zaradi zamud pri izdaji sodb, ampak tudi in predvsem v primerih, ko gre za očitne zlorabe položaja. Dokler sodstvo ne bo prepoznalo imen, ki ga delajo krivosodnega, se zaupanje v pravosodje ne bo popravilo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dr. Janez Pogorelec in Jan Zobec o spremembi imenovanja sodnikov: Ima prav NSi ali SDS?
  • 06. 04. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
Nika Kovač poziva, da bi se opravljanje splava v celoti financiralo iz obveznega zavarovanja
  • 11. 04. 2023

Prihajajoči dogodki

OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
Ukrajinski nacionalni plesni ansambel Virsky prvič v Sloveniji
20:00 - 22:00
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Ogled koledarja