Slovenija globalno konkurenčnejša kot pretekla leta. V čem smo dobri in kje zaostajamo

Uredništvo
5

Slovenija je po globalni konkurenčnosti 35. država sveta. Resda zaostaja za nekaterimi tekmicami ko so Irska, Češka in Estonija, a je naša država v zadnjih treh letih napredovala za 24 mest. 

Vzpon v globalni konkurenčnosti je predvsem posledica napredka v makroekonomski stabilnosti in učinkovitosti trga dela. Padli smo predvsem na področju zdravstva. Glede konkretnih področij pa povsem pri dnu med drugim ostajamo pri bremenih državne regulacije, praksah zaposlovanja in odpuščanja, spodbujanju kritičnega mišljenja pri izobraževanju in tudi pri neodvisnosti sodstva.    

Globalno najkonkurenčnejša država sveta so sicer ZDA pred Singapurjem, Nemčijo, Švico in Japonsko.

Svetovni gospodarski forum (WEF) indeks globalne konkurenčnosti držav oblikuje na podlagi dvanajstih področij, oziroma stebrov, ki so potem še podrobneje in konkretneje razdelani. Globalno konkurenčnost držav tako preverjajo na področju delovanja institucij, infrastrukture, informacijske razvitosti, makroekonomske stabilnosti, zdravja, usposobljenosti, potrošniškega trga, trga dela, finančnega sistema, velikosti trga, poslovne dinamike in prostora za inovacije.

Slovenija je med 140 preučevanimi državami v zadnjih treh letih po lestvici navzgor napredovala predvsem po zaslugi makroekonomske stabilnosti, po kateri nas WEF po novem uvršča med 31 najbolj stabilnih držav sveta. Po učinkovitosti trga dela smo iz 95. mesta v treh letih napredovali do 43., kar pa je še vedno pod povprečjem splošne uvrstitve Slovenije.

Povsem v našem povprečju smo pri infrastrukturi, nekoliko zaostajamo pri informacijskem razvoju (43.), glede na finančni sistem smo med eksoti (80.), nadpovprečno glede na splošno uvrstitev pa se odrežemo pri poslovni dinamiki (24.), potrošniškem trgu (27.), prostoru za inovacije (28.), in pri usposobljenosti (29.).

Največji padec smo doživeli na zdravstvenem področju. Leta 2015 smo bili še na 15. mestu na svetu, tokrat pa smo se znašli 19 mest nižje, na 34. mestu.

Klik za povečavo (vir: FEW – Global competitivness index 2018)

Znotraj navedenih širokih kategorij se Slovenija dobro obnese pri odsotnosti terorističnih incidentov (med 24 najbolj varnimi državami sveta), ima 7. najnižjo stopnjo samomorov na 100 tisoč prebivalcev, po stroških, potrebnih za začetek poslovanja si deli 1. mesto na svetu, po odstotku uspešnega okrevanja po insolvenčnosti je 4., po odstotku BDP, namenjenem za raziskave in razvoj je 15. (skupaj še s 7 državami) in 16. pri konkurenčnosti na področju storitev.

Zadaj pa naša država caplja pri bremenih zaradi državne regulacije (122.), učinkovitosti zakonodajnega okvirja glede regulacije (111), učinkovitosti zakonodajnega okvirja glede reševanja sporov (97.), neodvisnosti sodstva (82.), povezljivosti letalskega prometa (101.), učenja kritičnega razmišljanja v izobraževanju (86.), zapletenosti na področju tarif (112.), notranji mobilnosti delovne sile (133.) praksi zaposlovanja in odpuščanja (132.), enostavnosti zaposlovanja tujih delavcev (115.), fleksibilnosti sistema plač (104.), pri odnosu do sprejemanja poslovnih tveganj (107.), po zdravju bančnega sistema (89.), tržni kapitalizaciji (89.) …

 

Napredek varljiv, glavne hibe ostajajo
Lepo je videti, da se v kakšni mednarodni lestvici Slovenija tudi vzpenja, kar v minulih letih ni bila ravno praksa.

A navidezen porast globalne konkurenčnosti, ki izhaja iz študije Svetovnega gospodarskega foruma, je vseeno do določene mere zavajajoč. Popravili smo se predvsem, ker se je v pozitivnih globalnih gospodarskih okoliščinah država ekonomsko in tudi politično stabilizirala. Cerarjeva vlada pri tem ni bistveno asistirala, saj se je resnejših reform, kot tudi nekaj vlad pred njo, izognila.

In ko se nekoliko poglobimo v raziskovane kategorije indeksa globalne konkurenčnosti, lahko ugotovimo prav to – da Slovenija (p)ostaja kroničen bolnik na področjih, ki so reform najbolj potrebni: v pri vrsti reforme trga dela in fleksibilizacije zaposlovanja ter odpuščanja, ter na področju državne regulacije – birokratizacije – za katero se še vedno zdi, da se prej povečuje kot manjša.

V oči bode tudi nizka uvrstitev na področju neodvisnosti sodstva. Ne toliko zato, ker se slabega stanja na tem področju ne bi zavedali, temveč, ker nam avtoritete stare sodne garde pogosto razlagajo, da so to le politično zaznamovane ocene v službi naših notranjepolitičnih bojev. A očitno je na tem vendarle nekaj več, če v svoji študiji na (ne)odvisnost sodstva opozarjajo neodvisni zunanji analitiki.

Da bomo ugled in zaupanje, predvsem pa neodvisno delovanje našega sodstva dvignili iz družbe držav kot so Alžirija, Armenija, Burkina Faso in Gruzija, bo očitno potreben temeljiti rez v pravosodni sistem, s kakršnim smo odlašali vse od osamosvojitve.

 

5 KOMENTARJI

    • Janša je velik politik in dobrodušen mož, pa ti bo oprostil vse neumnosti, ki jih klatiš po portalih.

      Toda Janša je tudi literat in ti kot pisatelj ter ljubitelj lepe slovenščine ne bo oprostil tega, da še vejic ne znaš postavljati.

  1. No, to naj si preberejo politiki in se lotijo dela.
    Dzi nu… pa naj si vzame v roke pravopis. Nekaj tipkopisnih napak se že tolerira, če pa se iste napake iz dneva v dan, od komentarja do komentarja, ponavljajo, pa že kaže, da je avtor prešprical določena poglavja pri slovenščini.

  2. Friderik, strinjam se. Napredek je posledica izvozne in posledično makroekonomske stabilizacije. Kot pišejo Finance so firme na morebitno novo gospodarsko krizo dobro pripravljene saj so zelo nizko zadolžene. učinkovitost podjetij se je tudi povečala, prav tako so viri financiranja boljši z več lastnega kapitala in bistveno manj posojili (ki tudi niso toliko več najeta pri slovenskih pajdaških bankah). Ob morebitni zaostritvi razmer pa lahko premoženje oz. dobičke prenesejo v tujino in počakajo na boljše čase – Avstrija je blizu.
    Problemi ostajajo isti: davčna optimizacija, regulacija in birokratizacija, počasnost postopkov, zdravstvo, očitno vedno bolj tudi sodstvo, kar nas bo v prihodnosti lahko še teplo, saj bodo oškodovanci zahtevali velike odškodnine na sojenjih na višjih inštancah v tujini (ESČP).

  3. Tendenca blagega in vztrajnega vzpenjanja na globalni lestvici učinkovitosti oz. globalne konkurenčnosti (za spodbudnih 24 mest na lestvici) ter doseženo zavidljivo 35. mesto med vsemi državami na svetovni lestvici sta vsekakor spodbudna podatka, ki omogočata zmerno optimistični pogled na prihodnost RS in njenih državljanov.
    Toda medijsko razvpiti skrajno nazadnjaški in levičarsko populistični poskusi Levice, da brutalno zaustavi proces privatizacije in prenese večji del davčnih bremen na domače in tuje kapitalske investitorje ter najbolj inovativna in podjetniško prebojna podjetniška in inovativna jedra slovenskega gospodarstva, ki že spodbujajo nove pojave bega “možganov” in domačega naložbenega kapitala iz RS, napovedujejo, da se utegnejo pozitivni trendi v merljivi gospodarski konkurenčnosti tudi preobrniti in da nas utegneta nazadnjaška protikapitalistična, protievropska in protiatlantska ideologija ter politična praksa trdo-levičarskih skrajnežev Levice pahniti tudi razvojno ponovno po lestvici nazaj in navzdol.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime