Svet Evrope o pravosodnem sistemu: sodijo nam ženske in denar vložen v sistem ne kupi zaupanja

8
Uredništvo

Evropska komisija za učinkovito pravosodje, ki deluje pod okriljem Sveta Evrope je izdala poročilo o pravosodnih sistemih po Evropi. Poročilo temelji na podatkih iz leta 2016. Če drži, da lahko z veliko denarja, dosežemo dobre rezultate, bi morali v Sloveniji imeti nadpovprečno dober pravosodni sistem. Pa je temu res tako?

Slovensko pravosodje vsakega Slovenca stane 89,7€ kar je 25€ več od povprečja 45 evropskih držav. Največ denarja pravosodju namenijo Švicarji (214,8€), Monako (163,8€) in Luksemburg (157,3€). Avstrijci namenijo pravosodju 107,3€, Madžari 43,8€, Italijani 75€, Hrvati pa 53,6€.

Čeprav po izdatkih nismo v samem vrhu, pa so naši izdatki v primerjavi z BDP na prebivalca zelo visoki in nas uvrščajo v sam vrh, na 5. mesto. Slovenci za pravosodni sistem namenimo 0,47% BDP. Smo pa pri potrošnji za pravosodje vedno bolj varčni: leta 2010 smo zanj namenili 99,1€ na prebivalca, leta 2016 pa 10€ manj.

V Sloveniji pravico večinoma delijo sodnice, drugod po Evropi razmerje med spoloma uravnoteženo

13 evropskih držav jemlje spol kot pomembno okoliščino pri izboru sodnikov. Tako namreč skrbijo za spolno uravnoteženo število moških in ženskih sodnikov. V Sloveniji takega pravila nimamo, a bi ga, glede na spolno neuravnoteženost, bilo morda smiselno uvesti.

V Sloveniji na vseh instancah, razen najvišji, močno prevladujejo sodnice: teh je na prvi stopnji 82%, na drugi 75%, na najvišji instanci pa 42%.

V Sloveniji na vseh instancah, razen najvišji, močno prevladujejo sodnice: teh je na prvi stopnji 82%, na drugi 75%, na najvišji instanci pa 42%. V povprečju je tako v Sloveniji na vseh instancah le 21% sodnikov moškega spola. To je tudi najmanj v Evropi, povprečje se giba okrog 50%. Najmanj sodnic je v Azerbajžanu, le 12%.

Na 100.000 prebivalcev imamo v Sloveniji 43 sodnikov, kar je skoraj še enkrat več od evropskega povprečja. Smo pa to število od leta 2010, ko je bilo sodnikov 50, občutno zmanjšali. Največ, kar 99 sodnikov na 100.000 prebivalcev, imajo v Monaku. Najmanj, samo po 3 pa v Angliji, Walesu, na Škotskem in na Irskem.

Število sodnikov na 100.000 prebivalcev

Na sodiščih pa nimamo samo sodnikov. Slovenci smo v zadnjih letih zaposlili manj pomožnega kadra. Leta 2010 je bilo na 100.000 prebivalcev na sodišču 159,7 nestrokovnega kadra, leta 2016 pa 161,2. To je tudi največ v Evropi, saj je evropsko povprečje sodelavcev na sodiščih, ki niso strokovnjaki leta 2010 bilo 69,8, leta 2016 pa 68,7 ljudi na 100.000 prebivalcev. Med pomožen kader spadajo: računalničarji, pravosodni policisti (varovanje), sodniški pripravniki, osebje za vzdrževanje stavb in čiščenje, in osebje za arhiviranje in pomoč pri izvedbi obravnav (zapisnikarji…).

Da se v Sloveniji radi pravdamo kaže tudi število sodišč na 100.000 prebivalcev. Evropsko povprečje prvostopenjskih sodišč je 1,22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa smo to število podvojili na 2,7 sodišč na 100.000 prebivalcev.

Število sodišč na 100.000 prebivalcev

Slovenski tožilci dobijo zgolj 10% sredstev namenjenih pravosodju

Največ sredstev za sodno preganjanje kriminala nameni Albanija, ki tožilcem nameni 46% vseh sredstev za pravosodni sistem. Slovenija s svojimi 10% pade na sam rep lestvice, skupaj z Norveško in Španijo. Smo pa povečali število tožilcev. Leta 2010 jih je bilo na 100.000 prebivalcev 8, v letu 2016 pa 10,5.

Povprečje v Evropi je 10,7 tožilcev na 100.000 prebivalcev, največ, kar 25 pa jih imajo v Rusiji. Slovenski tožilci so povprečno obremenjeni, saj na 100 prebivalcev rešujejo 3,3 primere, evropsko povprečje je 3,1.

Zastopanost spolov je pri tožilcih podobna kot pri sodnikih. Vsega skupaj je 68% tožilk. Tokrat pa nismo na vrhu lestvice: največ, kar 81% tožilk imajo na Cipru. Evropsko povprečje je seveda bolj uravnoteženo, v majhno korit žensk (53%).

Če po številu sodnikov in tožilcev na 100.000 prebivalcev izstopamo iz evropskega povprečja, pa smo glede števila odvetnikov pod povprečjem. V Evropi je na 100.000 prebivalcev povprečno 162 odvetnikov, v Sloveniji le 83.

Zaupanja v pravosodje se ne da kupiti

 

Čeprav v Sloveniji namenimo nadpovprečno veliko denarja za pravosodni sistem, vložena sredstva ne prinašajo zaupanja v sodišča.

Meritev stopnje zaupanja v pravosodni sistem je bila opravljena preko Evropske družboslovne raziskave. Najvišjo stopnjo zaupanja je raziskava izmerila na Danskem in drugih Skandinavskih državah, Slovenija je glede zaupanja v pravosodje na repu. Čeprav v Sloveniji namenimo nadpovprečno veliko denarja za pravosodni sistem, vložena sredstva ne prinašajo zaupanja v sodišča.

Države, kjer je zaupanje v pravosodni sistem visoko, sistemu namenijo več sredstev, a jih očitno uporabijo mnogo bolj preudarno kot v Sloveniji in z denarjem omogočijo kvalitetno in hitro sojenje. Kar je za državljane ključno pri njihovem srečanju s pravosodnim sistemom.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 8

  1. Niso potrebne velike besede niti veliko besed,potrebne so samo številke.Tu so.Vzroki zakaj je naš pravosodni sistem slab,neučinkovit,predrag,so tu pred nami.Rad bi zapisal,pa ne smem.
    Ali imamo vsaj šanso(možnost) za izboljšave? Nažalost,nimamo!Še slabše bo.In še več denarja bomo “zmetali” v “jamo” brez dna.
    V tem družbenem podsistemu se “skrivajo” rezerve za zdravstvo,socialo,varnost.
    Pravosodje se ne “rešuje” z več denarja,novimi “strokovnjakinjami in strokovnjaki”,pogoji dela…ampak..(ne smem zapisat).Ukrepi so enostavni in poceni.
    Zanimivo je tudi,kako imajo s pravosodjem velike probleme države v katerih je “haral” socialistični sistem in mnoge avtoritarne države,ki naj bi postale-postajale,demokratične.To ni slučajno niti nekaj posebnega.Kjer prevladuje kot temelj države “laž”-“neresnica”,tam so problemi.”Na laži-neresnici” ne more biti pravičnosti-poštenosti! Jasno kot “pasulj”.Včasih je potrebno določene stvari razumeti “bukvalno”.
    Civilizacijsko “upehane” družbe s slabšim “imunskim” sistemom so tudi močneje podvržene vsem tem “motnjam”.Kdor želi naj samo malo pobrska po svetovni zgodovini.Zagotavljam presenečenja in vzorce.
    Vse se ponavlja,vendar na drugi “ravni”.
    Kdor se iz zgodovine ne uči,jo ponavlja.Tako je!

    • Dzi nu nje ja,če ne bi živel v Sloveniji,ne bi nikoli verjel Darwinu in njegovi “pravljici”.Danes pa verjamem,ko Darwin pravi,da se je človek razvil iz opice.
      Dzi nu nje ja,ti me skoz dražiš,da mi prihaja- v spomin razvoj človeka iz opice.Tvoje genialne misli iritirajo moje maloštevilne možganske vijuge,ki po tem delajo na polno,če se postavim na štiri ali na dve.Kako mora biti šele tebi,Igorju,Leletu(kuku lele),Nevidnemu,Frideriku,debeli berti..Jaz bi rad le mirno sedel v kot in počakal,da napad mine.
      Vem,tvoje misli so veličastne,genialne,možgansko razdirajoče,polne zdravega napuha.Ti si v nebo tuleči prerok.Genialno.
      S teboj je mnogo lažje razdirati fenomenalno pametne puhlice v prid vsega,kar je na oblasti.Zato imamo cefizlje na prostosti.In pravosodje tam, kjer “mora” biti.

  2. In kako se bo novopečena ministrica spopadla s to zgovorno sliko? Dvomim, da bomo iz kakšnega intervijuja z njo izvedeli kaj več, kot obrabljene puhlice. Njen domet smo že imeli priliko videti.

  3. Eno prednost nam pa le prinaša preveliko število sodnikov!

    To jim omogoča, da se lahko vedno ukvarjajo tudi z montiranimi politični sodnimi procesi, po katerih se presoja uspešnost sodnikov in ki so odskočna deska za napredovanje.

Komentiraj