Svetovni voditelji ambiciozno o zmanjšanju podnebnih izpustov - a stroški bodo ogromni

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Prav na Dan zemlje se je pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Joeja Bidna začel dvodnevni podnebni vrh, ki so ga zaznamovale obljube o ambicioznem skupnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Na srečanju so razpravljali predstavniki največjih svetovnih onesnaževalk, ki so skupno odgovorne za kar 80 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, pa tudi držav, ki so se do sedaj najbolj izkazale pri reševanju problema. Po obljubi novega ameriškega predsednika bodo svoj delež pri dosegi cilja, da se globalne temperature do konca stoletja ne dvignejo za več kot za 1,5 stopinje Celzija prevzele tudi ZDA.

Izpusti te gospodarske velesile naj bi se tako do konca tega desetletja v primerjavi z letom 2005 zmanjšali za 52 odstotkov. Medtem pa še ambicioznejše cilje napoveduje EU. Izpusti Evropskih držav naj bi se tako do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 zmanjšali za kar 55 odstotkov.

Vendar pa bodo takšna zmanjšanja zahtevala ogromne finančne vložke. Samo Slovenijo bo sledenje tem agresivnim podnebnim ciljem v prihodnih treh desetletjih stalo najmanj 66 milijard evrov.

Tudi po podnebnem vrhu ostaja država z najambicioznejšimi podnebnimi cilji Združeno kraljestvo, kjer napovedujejo, da bodo v primerjavi z letom 2005 dosegli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za kar 78 odstotkov. Ambiciozen je tudi kanadski načrt, ki želi v primerjavi z letom 2005 do leta 2030 zmanjšati izpuste za 40 do 45 odstotkov.

Zmanjšanje izpustov ne sme ustaviti razvoja


Ambiciozne podnebne cilje so si zadali tudi na Kitajskem, kjer načrtujejo, da bi država do leta 2060 postala ogljično nevtralna. ZDA imajo ta cilj zastavljen že dobrih deset let prej. Toda kitajski izpusti se bodo v prihodnjem desetletju še povečevali in svoj vrh dosegli okrog leta 2030.

Vendar pa v Pekingu ne pozabljajo na pomembno olajševalno okoliščino. Kitajska in ZDA se bosta namreč prav tega leta približno izenačili po številu količin izpustov na prebivalca. Ne gre namreč pozabiti, da ima prebivalec ZDA trenutno kar precej višji ogljični odtis kot posamezni prebivalec Kitajske oziroma katerekoli druge države na svetu.

Poleg tega lahko kitajsko gospodarstvo trenutno gospodarsko rast dosega zgolj s pomočjo izkoriščanja premoga. Odvisnost od tega pa se bo začela zmanjševati šele po letu 2030.

Vsi ti trendi tako pomenijo, da bo ogljični odtis prebivalca ZDA in Kitajske tega leta dvakrat višji od tistega v Evropi in štirikrat višji od tistega v Indiji.

Strah pred izgubo delovnih mest


Glavno vprašanje pri teh napovedih sicer ni, ali državam to lahko uspe. Bolj se zdi, da je težava v tem, kakšne spremembe bo to povzročilo v ameriškem gospodarstvu, kjer se številni bojijo zlasti drastičnih izgub delovnih mest.

Eden od kritikov, senator John Barrasso, republikanec iz Wyominga, tako pravi, da se je predsednik "enostransko zavzel za drastično in škodljivo obljubo zmanjšanja emisij", ki bo kaznovala ameriško gospodarstvo, medtem ko bodo lahko "ameriški nasprotniki, kot sta Kitajska in Rusija, še naprej povečevali emisije po svoji volji".

Ameriško gospodarstvo je svoje emisije do letos v primerjavi z letom 2005 doslej zmanjšalo za 21,5 odstotka. Vendar pa strokovnjaki napovedujejo, da se ti trendi zaradi obujanja gospodarstva po pandemiji letos ne bodo nadaljevali.

Največ zaslug za to zmanjšanje ima nadomeščanje najbolj problematičnih elektrarn na premog s čistejšimi viri, kot so zemeljski plin ter vetrna in sončna energija. Dobra tretjina odpade na zmanjšanje prometa. Kljub temu pa je prav na teh področjih še vedno največ rezerv.

Biden tako napoveduje nadaljnje posodabljanje elektroenergetske infrastrukture, država pa bo zahtevala od javnih služb, naj več investirajo v pridobivanje vetrne in sončne energije. Ti načini sodijo med bolj zaželene, saj med drugim ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Med smiselnimi ukrepi je pogosto navedeno tudi posodabljanje voznega parka, zlasti z električnimi vozili. Pomemben delež v načrtu ima tudi gradnja pametnih in energetsko učinkovitih stavb.

Težava pa utegne nastati, ko bi pod zahtevami posodobitve proizvodnje znašle tudi nekatere najbolj umazane industrijske panoge, kot je jeklarstvo. Vendar pa o tem Bidnov načrt vsaj zaenkrat ne govori.

Nepredstavljivi stroški


Predstavljeni načrti zaenkrat le malo govorijo o stroških, je pa jasno, da bodo ti ogromni. Že v tako majhni državi kot je Slovenija, so namreč stroški obsega investicij, tako države, kot gospodinjstev in gospodarstva do leta 2050 ocenjeni na kar 66 milijard evrov.

Vir: MOP
Vir: MOP


V Sloveniji, ki v glavnem zasleduje cilje EU, bomo tako v naslednjih desetletjih dobili obsežno prenovo elektroenergetskega sektorja, ki bo električno energijo pridobival na čistejši način. Prenovila se bodo tudi elektroenergetska omrežja, ki bodo bolje pripravljena na prihod večjega števila električnih vozil ter bolj razpršenega pridobivanja energije s pomočjo manjših sončnih in vetrnih elektrarn.

Tako pridobljena energija pa bo v veliki meri nadomestila fosilna goriva, ki se sedaj večinoma uporabljajo v prometu.

Zanemariti pa ne gre niti obsežnih in prenov železniškega omrežja ter posodobitev javnega potniškega prometa. Pomemben delež navedenih stroškov pa odpade tudi na energetsko sanacijo stavb in posodobitev industrijskih procesov, ki bodo tako postali manj potratni.

Ob preobrazbi gospodarstva je sicer pričakovati tudi številna nasprotovanja, saj izkušnje tako v Sloveniji, kjer smo zaprli termoelektrarno in rudnik rjavega premoga v Zasavju in tujini kažejo, da je zaprtje takšnih delovnih mest zelo težko pretvoriti v odprtje drugih, bolj zelenih dejavnosti v isti regiji. Pa čeprav je končni rezultat v skupnem številu delovnih mest pogosto pozitiven. S tega stališča tudi planirano zaprtje TEŠ 6 v prihodnjem desetletju nikakor ne bo lahek politični zalogaj.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike