Slovensko katoliško šolstvo: je ostalo zaparkirano v devetdesetih ali v družbi cvetijo sadovi njegovega dela?

Vir foto: Facebook strank Škofijske gimnazije AMS Maribor - ŠGAMS
POSLUŠAJ ČLANEK
So štiri slovenske katoliške gimnazije še zgled odličnosti srednjega šolstva ali pa so zaspale na lovorikah in ostale parkirane na uspehih iz devetdesetih?

Viharno javno razpravo o tem je z blago kritiko slovenskega katoliškega šolstva s svojim mnenjem sprožila novinarka Domovine, sicer nekdanja dijakinja ene izmed škofijskih gimnazij, Eva Gregorc.

In čeprav je Gregorčeva kot perspektivna novinarka, bodoča pravnica in pokončna osebnost z jasno oblikovanimi stališči za katoliško šolstvo dobra reklama, je po približno četrt stoletja delovanja v samostojnosti vendarle na mestu vprašanje, kako se poslanstvo katoliških gimnazij, posredovano približno 10 tisoč mladim, odraža v slovenski družbi.

"Z dobre šole rastejo boljši časi, iz slabe pa slabši. Časi so takšni, kakršni so ljudje." Te pronicljive besede Antona Martina Slomška so vodilo škofijske gimnazije z njegovim imenom iz Maribora, ene štirih srednjih šol pod patronatom Katoliške cerkve, ki delujejo v Sloveniji.

In da bodo težko dočakane čase slovenske demokratizacije in neodvisnosti kvasili ter sooblikovali alumni zasebnega katoliškega šolstva, je bil nedvomno eden od primarnih namenov ustanovitelja, kot verjetno tudi pričakovanje staršev in laične katoliške javnosti.

Da je zdaj, ko prve generacije šolajočih v samostojni Sloveniji že krepko stopajo v svoja štirideseta, na mestu vprašanje, koliko jim uspeva kvasiti domačo stvarnost, kaže tudi odziv ravnateljev vseh štirih katoliških gimnazij, pred dnevi objavljen na Domovini.

Vsaj del kritike na račun institucij, ki jih vodijo, so namreč razumeli kot pavšalno, ne na dejstvih zasnovano oceno avtorice. Njihova prizadetost je po eni strani lahko upravičena reakcija na mnenje, ki v neki točki dejansko ni bilo podkrepljeno z navedbami konkretnih primerov, kar bo avtorica storila v naslednjih dneh. Obenem pa intenzivnost reakcije, ki je poplavila družabna omrežja in druge kanale sodobnega komuniciranja, priča, da se za fasado navideznega samozadovoljstva nad doseženim v okvirih mogočega vendarle skriva občutljiva rana, očitno potrebna pozornosti in (samo)refleksije.

Število vključenih mladih v slovensko katoliško šolstvo skozi leta (vir: Letno poročilo RKC) (klik za povečavo)


Kljub temu, da je odgovor na vprašanje iz naslova vendarle prej stvar subjektivne zaznave kot objektivno izmerljivega dejstva, bomo v tem in sledečih člankih nanizali nekaj objektivnih kazalnikov, pa tudi subjektivnih argumentov in ocen, ki bodo ponudili celostni pogled na situacijo v slovenskem katoliškem šolstvu.

Učni rezultati večinoma nadpovprečni


Ravnatelji v svojem pismu Domovini sicer poudarjajo, da katoliške gimnazije "niso prvenstveno za to, da bi na »avtocesto slovenskega prostora« pošiljali zgolj »voznike formule ena« (beri odličnjake), ampak je naša naloga predvsem vzgoja zrelih in pokončnih osebnosti."    

A vendar je nivo znanja, izmerjen denimo na splošni maturi, nedvomno eden od pokazateljev uspešnosti učnega procesa, pa tudi splošnega ugleda šole v njenem okolju. Sicer ne v absolutnem smislu, saj se na posamezne srednje šole ne vpisujejo enako uspešni, oziroma sposobni učenci. Obenem nekatere za dosego boljšega maturitetnega povprečja manj uspešnim dijakom zaostrijo možnosti pristopa k maturi, spet druge pa to omogočijo skorajda vsakomur.

Kljub temu lestvica uspešnosti gimnazij in srednjih šol na maturi v preseku treh let (2011-2013), ki jo je leta 2012 objavila organizacija Alma Mater Europea, nekatere odgovore daje.

Na tej so se tri od štirih katoliških gimnazij uvrstile med prvo dvajseterico šol, katerih dijaki so imeli v povprečju najboljše maturitetne rezultate. Škofijska klasična gimnazija, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, je bila uvrščena na 2. mesto, takoj za državno gimnazijo Bežigrad. Gimnazija Želimlje je bila 4., Škofijska gimnazija Vipava pa 16.

Nekoliko slabše se je odrezala le Škofijska gimnazija A. M. Slomška Maribor, ki je bila na 57. mestu med 81. upoštevanimi srednjimi šolami.



Klik za povečavo


Do podobnih ugotovitev o uspešnosti maturantov slovenskih katoliških gimnazij v primerjavi z vrstniki z državnih gimnazij smo prišli tudi na Domovini, kjer smo primerjalne analize maturitetnih uspehov spremljali zadnja tri leta.

Desno je primerjalni graf maturitetnih rezultatov v letu 2018, ki je bilo v zadnjih treh letih v tem pogledu za katoliške gimnazije morda še najbolj skromno.

Vzgajanje zrelih, za življenje pripravljenih ljudi


A ne gre le za učni uspeh. Vatikanska kongregacija za katoliško vzgojo je v eni od okrožnic zapisala, da želi katoliška šola prispevati k razvoju in celostnemu napredku zrelega človeka, pri čemer je temeljno poslanstvo vzgojna dejavnost.

Ne gre torej samo za znanje s poudarkom na kulturi in veri, temveč tudi za vrednote in moralo. V naših katoliških gimnazijah tako poudarjajo osebnostni pristop k vsakemu posamezniku. "Gre za oblikovanje osebnosti mladih, k čemer pripomorejo medsebojni osebni odnosi z vsemi, ki v vzgojnem procesu sodelujejo."

Objektivno merjenje uspešnosti tovrstnega poslanstva je iz očitnih razlogov skorajda nemogoče. En vidik tega pa predstavljajo medsebojni odnosi in vzdušje v posamezni srednji šoli.

Mi se imamo radi ...


Z nekaj vidikov jih je v svoji diplomski nalogi o zasebnem šolstvu s pomočjo anketnega vprašalnika na štirih izbranih gimnazijah - dveh državnih in dveh katoliških (Gimnazija Bežigrad, Gimnazijo Litija, ŠKG Šentvid in Gimnazija Želimlje), proučevala Martina Šetina.

Na osnovi rezultatov raziskave je ugotovila, da dijaki na obravnavanih zasebnih šolah bolje ocenjujejo odnos profesorjev do pouka kot v državnih šolah, imajo boljšo komunikacijo s profesorji, slednji na zasebnih šolah najdejo več prostega časa za pogovor z dijaki kot na državnih šolah, na bolj zanimiv način predstavijo snov, jo bolj povezujejo z drugimi predmeti, več uporabljajo pripomočke za boljše razumevanje snovi itd.

Prav tako je raziskava pokazala, da je harmonija med dijaki na zasebnih šolah večja od državnih, dijaki zasebnih gimnazij v šolo hodijo z večjim veseljem, šoli ponujata boljše prostorske možnosti, pestro izbiro dejavnosti ...).

Pri vseh teh kategorijah so dijaki obe katoliški zasebni šoli statistično značilno bolje ocenili kot anketirani dijaki z državnih šol, zapiše avtorica.

Kaj se dogaja z dijaki, ko zapustijo šolo?


Še en pokazatelj "prispevka k razvoju in celostnem napredku zrelega človeka" so nedvomno nadaljnje življenjske poti bivših dijakov in njihov splošen uspeh v življenju tako na osebnostnem kot na kariernem področju.

Delček vpogleda še v eno težko merljivo kategorijo daje raziskava med bivšimi dijaki ŠKG LJ-Šentvid, ki so jo pripravili ob 20. generaciji maturantov leta 2016.

Ta je denimo pokazala, da se je največ, slabih 10 % dijakov, ki so izpolnili vprašalnik (1412) odločilo za študij medicine, čemur je sledil študij prava (nekaj manj od 5 %). V času svojega študija je kar četrtina odšla na izmenjavo v tujino (slovensko povprečje je 17 %).

Med nekdanjimi dijaki je le 3 % takih, ki iščejo zaposlitev (med mladimi v podobni starostni skupini je v Sloveniji takih 10,21 %), drugi so zaposleni, velik odstotek pa se jih še šola.

Približno tretjina nekdanjih dijakov je samskih, ravno toliko je tudi poročenih (v Sloveniji jih je v podobni starostni skupini 24 %), 10 % jih živi v ustaljeni zunajzakonskih skupnosti, ostali pa so v zvezi, zaročeni ali živijo posvečeno življenje.

Nekdanji dijaki, ki so si že ustvarili družine, imajo v povprečju 0,3 otroka več, kot je slovensko povprečje. Okoli 30 % družin nekdanjih dijakov je še brez otrok, družin s tremi otroki ali več pa je približno trikrat več od slovenskega povprečja. Tudi povprečna starost nekdanjih dijakinj in dijakov ob rojstvu prvega otroka je nižja od slovenskega povprečja (pri dekletih za približno eno leto, pri fantih pa za štiri leta).

Pri vprašanjih o odnosu do nekaterih aktualnih tem (sproščanje azilne politike, splav, evtanazija, izenačevanje pravic istospolnih, zasebno šolstvo, zasebno zdravstvo …) so ugotovili, da imajo dijaki izrazito pozitivna stališča do sodelovanja Slovenije v evropskih povezavah in zasebnega šolstva, najbolj odklonilna pa do splava.

Manj spodbudna ugotovitev raziskave je bila, da šola ni imela večjega vpliva pri odločitvi dijakov za študij in izbiro poklica.

Razlog za samozadovoljstvo ali vendarle lahko pričakujemo več?


Predstavljeni kazalci nedvomno pozitivno prispevajo k vtisu, ki ga katoliške gimnazije puščajo v slovenskem izobraževalnem sistemu, sploh v primerjavi z državnim srednjim šolstvom.

Po drugi strani pa, če se vrnemo k uvodnim besedam Antona Martina Slomška, čas, v katerem živimo, v večinski meri ne odseva vrednot, h katerim naj bi v sodobni družbi prispevali gojenci katoliškega šolstva.

Je to posledica objektivne nemoči v izrazito nenaklonjenih družbenih okoliščinah ali pa bi glede tega od katoliškega šolstva morali pričakovati ali celo zahtevati več, kot namiguje avtorica na Domovini?

Pustimo to vprašanje zaenkrat še odprto za naša prihodnja poizvedovanja in analize.

Eno teh je že spodnja anketa o zadovoljstvu s srednješolskim izobraževanjem, ki jo na Domovini pripravljamo v okviru širšega koncepta aktualne problematike slovenskega šolstva.

K njej vabimo čim več (nekdanjih) dijakov tako zasebnih kot državnih srednjih šol. Izpolnite jo in jo obenem delite tudi s svojimi prijatelji, znanci, nekdanjimi sošolci in še kom.

Njene rezultate bomo na Domovini predstavili predvidoma v drugem delu februarja.

Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:

V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike