Sviz: slovensko izobraževanje je na prelomni točki, kako odgovarjajo politične stranke?

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je pred volitvami že tradicionalno na politične stranke naslovil več pomembnih vprašanj, ki se nanašajo na slovensko izobraževanje – v Svizu so namreč prepričani, da je le-to na prelomni točki, prihodnja vlada se bo morala soočiti s kar nekaj težavami in izzivi. Štrukelj je poleg vprašanj izpostavil tudi nekatera pričakovanja. »Izobraževanje je eden od temeljnih sistemov, ki pokaže na to, kakšno družbo želimo živeti,« je poudaril.

Kot so poudarili, je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) od svoje ustanovitve v letu 1990 odločen zagovornik kakovostnega javnega šolstva. »Verjamemo in vemo, da je javno izobraževanje pravica, ki jo mora vsem otrokom zagotoviti država. Le javno izobraževanje zagotavlja otrokom enake možnosti šolanja ne glede na socialno ali etnično pripadnost njihovih staršev,« so zatrdili in dodali, da so kakovostni javni vrtci in šole eden od temeljnih stebrov socialne države. V Svizu pravijo, da zasebnemu šolstvu ne nasprotujejo, vendar pa ga razumejo kot dopolnilo javnemu. Tako po njihovem mnenju prispeva k izbiri med različnimi pedagoškimi principi in svetovnonazorskimi prepričanji staršev, otrok in mladostnikov.

Kot je povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, so zato predstavnike političnih strank med drugim vprašali, ali se strinjajo, da mora osredotočenost države na kakovostno javno šolstvo tudi v prihodnje ostati temelj našega izobraževalnega Sistema. »Če te usmeritve ne podpirate, kakšne spremembe predlagate glede vloge in položaja javnega šolstva v Sloveniji,« so vprašali. Dotaknili so se tudi financiranja in vprašali, ali lahko v strankah zagotovijo, da povečevanje sredstev za oboroževanje in obrambo ne bo šlo v škodo financiranja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, ki so ključni za izboljševanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov. »Brez ustreznega in dolgoročno stabilnega javnega financiranja ni kakovostnih učiteljev in učiteljic, ni kakovostnih programov, ni ustrezne infrastrukture, ni kakovostnega javnega izobraževanja,« so opozorili v Svizu.

Zanimalo jih je še, kako bodo sistemsko uredili vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, da vključevanje ne bo več prepuščeno posameznim zavodom in zaposlenim ter katere konkretne normativne, kadrovske in finančne ukrepe bodo sprejeli, da se sistemske pomanjkljivosti vključevanja otrok priseljencev ne bodo več reševale na račun povečanih obremenitev učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah. Kot opozarja učiteljstvo, namreč manjkajo jasen sistemski model vključevanja otrok priseljencev na ravni države, ustrezno organizirano in dovolj obsežno učenje slovenščine, dodatni strokovni profili zaposlenih ter normativi, ki bi upoštevali večjo zahtevnost dela v jezikovno in kulturno heterogenih oddelkih. Podpora otrokom priseljencem je neenakomerna in pogosto odvisna od posameznih zavodov ali dodatne prizadevnosti zaposlenih, predvsem na račun njihovih povečanih obremenitev. »To dolgoročno ogroža kakovost vzgojno-izobraževalnega dela,« so opozorili.

Avtonomija učiteljic in učiteljev ni ustrezno varovana

V Svizu že leta opozarjajo, da položaj učitelja kot strokovnjaka, ki na podlagi znanja, izkušenj in pedagoške presoje izbira metode in oblike dela, ni ustrezno opredeljen, da strokovna avtonomija učiteljic in učiteljev ni ustrezno varovana s predpisi in v zakonodaji celo ni jasno opredeljena. »V strokovno avtonomijo vse pogosteje posegajo starši in drugi zunanji akterji, zakonodaja pa jim ne postavlja meje, ki je ni dopustno prestopiti. Ti posegi v strokovna ravnanja učiteljstva se lahko stopnjujejo tudi do ravni verbalnega in fizičnega nasilja nad učitelji,« so opozorili in poudarili, da je pozornost javnosti upravičeno usmerjena v pojave medvrstniškega nasilja v šolah, enako nesprejemljivo pa je tudi nasilje nad pedagoškim osebjem. »Ali se strinjate z našim predlogom, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vnese določbe, ki bodo jasno opredelile in zaščitile polje strokovne avtonomije učitelja,« so vprašali in dodali še vprašanje, ki se nanaša na okrepitev varnosti pedagoškega osebja na delovnem mestu in za njihovo zaščito pred verbalnim in fizičnim nasiljem.

V Svizu so političnim strankam zastavili še vprašanja o financiranju kulturnih dejavnosti ter o stabilnem financiranju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Strankam so vprašanja poslali v torek, odgovore (in ne floskule) pa pričakujejo do 27. februarja.