Štirje ravnatelji: katoliške gimnazije so neutemeljeno »parkirane« na nepravo mesto

27
Uredništvo

Na odmeven komentar novinarke Domovine Eve Gregorc o slovenskih škofijskih gimnazijah so se odzvali ravnatelji vseh štirih slovenskih katoliških gimnazij: Škofijske gimnazije A.M. Slomška Maribor, Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, Gimnazije Želimlje in Škofijske gimnazije Vipava.  

Njihov odgovor objavljamo v celoti.

“Vaš časopis je 27. januarja 2019 objavil komentar ge. Eve Gregorc, pod naslovom, »Kaj imajo skupnega škofijske gimnazije, marihuana in bočno parkiranje«. Povod za komentar sta bila dva časopisna prispevka o tem, da so bili dijaki in dijakinje odkriti pri uživanju nedovoljenih substanc na duhovnem vikendu v organizaciji Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. O istem dogodku je zelo korektno poročal mariborski Večer, ljubljanske Slovenske novice senzacionalistično in pričakovano v skladu s svojo uredniško politiko in lastnimi novinarskimi standardi, verjetno pa nobeden ne bi poročal o tem, če ne bi šlo za “škofijsko gimnazijo” (v bližnji in daljni preteklosti so se namreč podobne stvari dogajale tudi na kateri od uglednih državnih gimnazij in v drugih srednjih šolah, pa nobena takšna novica ni priromala v medije s takšno dušebrižniško pozornostjo).

Vaša komentatorka je ta dogodek uporabila na način, da je v zgodbo vključila tudi druge katoliške gimnazije, ki pri celi zgodbi niso bile zraven in so tako neutemeljeno »parkirane« na nepravo mesto, če uporabimo komentatorkin izraz. Kolikor vemo, ga. Eva Gregorc ni kontaktirala nobene od gimnazij, da bi se pri odgovornih pozanimala, za kaj je šlo in na kakšen način so se stvari odvijale. Preprosto je neko novico iz Slovenskih novic (!) vzela za verodostojno in vredno komentarja. Od novinarja ali komentatorja, ki obravnava tako občutljiv dogodek, kjer gre za mladoletne osebe, bi pričakovali vsaj elementarno informiranje o dejstvih pri pristojnih. Toliko bolj, ker gre za časopis, ki ga izdaja Zavod Iskreni.

Bistvo komentatorkinega sporočila pa sploh ni problem uživanja škodljivih substanc in ustreznega reagiranja odgovornih, ampak nekaj povsem drugega: katoliške gimnazije naj bi se pred dvajsetimi leti »parkirale« na določeno mesto in »so še vedno tam«. Da to zapiše nekdo, ki se ni pozanimal, s kakšnimi težavami in s kakšnim razvojem smo se v dvajsetih letih ukvarjali, je milo rečeno nekorektno. Na tem mestu se ne mislimo braniti z naštevanjem, kaj vse se je v dvajsetih letih dogajalo in spreminjalo. Preprosto neprofesionalno pa je, da nekdo nalepi nepreverjeno vrednostno sodbo na vhodna vrata vseh štirih katoliških gimnazij, ne da bi se o njihovem delu kakorkoli pustil in dopustil informirati. To je tudi klofuta vsem zaposlenim, ki so v te ustanove vložili ogromno svojih profesionalnih moči, entuziazma in tudi prostega časa.

In po čem se ocenjuje »zaparkiranost« katoliških gimnazij? Zgolj po učnih uspehih? Od kod podlaga za takšno trditev? Se je upoštevalo to, da se je v teh dvajsetih letih bistveno spremenilo tudi »parkirišče«? Četudi bi bili učni uspehi kaj nižji, kot so bili včasih, katoliške gimnazije nismo prvenstveno za to, da bi na »avtocesto slovenskega prostora« pošiljali zgolj »voznike formule ena« (beri odličnjake), ampak je naša naloga predvsem vzgoja zrelih in pokončnih osebnosti. A je naša »parkiranost« v tem, da še po dvajsetih letih poskušamo mlade vzgajati za iste vrednote?

Nikoli nismo trdili, da so naši mladostniki posebneži – polikani in pridkani »piflarji«, ki nimajo nobenega stika s sodobnim najstništvom. Niti tega, da je v naših katoliških šolah vse lepo in prav, ter da ni potrebno več ničesar izboljšati in spremeniti. A tega ne more in ne bo opravil noben »avtomehanik« od zunaj. To lahko naredimo kvečjemu vsi skupaj z zavzetim delom, z zrelimi predlogi, tudi s  konstruktivno in konkretno kritiko, ne pa s pavšalno oceno o povprečnosti, mlačnosti in statičnosti.

Ne glede na vse dogajanje zaupamo v poslanstvo katoliških gimnazij in verjamemo, da mnoge generacije dosedanjih maturantov s svojimi življenjskimi sadovi izkazujejo drugačno stanje, kot ga opisuje v uvodu omenjeni prispevek.”

dr. Samo Repolusk, ravnatelj Škofijske gimnazije A. M. Slomška Maribor

Simon Feštanj, ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Ljubljana

Peter Polc, ravnatelj Gimnazije Želimlje

Vladimir Anžel, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava

Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:

V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga opravljate zdaj, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja. 

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 27

  1. No dragi ravnatelji, odlično delo opravlajte (osebno poznam dijake vaših šol), malo vzpodbude pa vam ne bo škodovalo. Komentar avtorice je bil čisto na mestu.

    • Jaz tudi podprem Evo Gregorc, jaz pa sem sama pod njenim prispevkom napisala, da so vodstva katoliških gimnazij sami prispevali k temu, da se njihove šole znajdejo hitro v medijih, saj se sami predstavljajo za nekaj več. In to ne more nihče zanikati. Saj so jih včasih polna usta katolištva, v resnici se pa marsikaj dogaja znotraj sten. Mediji se v javne šole ne spuščajo preveč, ker že ljudje rečejo “tam se itak skoz nekaj dogaja”, katoliške gimnazije pa so v očeh ljudi (tudi zaradi ustanoviteljev, podpornikov in vodstev) nekaj več. Tako da ravnateljem spodbudo, da iskreno predstavljajo šole, povedo za vse težave in ne skrivajo ničesar.

  2. Ni idealnih gimnazij, so pa kljub vsemu boljše in šibkejše. Se mi zdi, da avtoričino “ocenjevanje” kar tako ni ravno preveč na mestu …

  3. Komentar Eve sem prebrala ter ga dojela kot hudomušni odziv na pisanje medijev. Hkrati pa sem ga sama razumela bolj v smer, da je sedaj po dokaj dolgem obdobju morda dozorel čas, da se zazremo kaj so katoliške šole prinesle dobrega v družbo in kje so zares parkirane.

    Najprej vse štiri šole se med seboj dokaj razlikujejo. Način dela je zelo različen – imam dve prijateljici, ki sta hodili vsaka na svojo katoliško srednjo šolo in njujn pogled na gimnazijo je diametralno drugačen. Prvi pogoj je, da se začnemo pogovarjati o konkretni šoli.

    V teh dneh, ko nam levica “rovari” z nespoštovanjem odločbe ustavnega sodišča, pa prihaja na plano nekaj morda celo širšega od debat, ki smo jih vajeni pri privat šolstvu. Ali je sploh možno, da so privat šole, ki so programsko financirane s strani države res boljše? Moje osebno mnenje je, da ne, ker jih enostavno preveč omejujeo politični zakoni, predpisi, sistemi. Zelo težko je v središču učenec oz. dijak, če pa postaja vse pomembnješe to kar ministrtvo oz. država “zapove”.

  4. “In po čem se ocenjuje »zaparkiranost« katoliških gimnazij? Zgolj po učnih uspehih? Od kod podlaga za takšno trditev? Se je upoštevalo to, da se je v teh dvajsetih letih bistveno spremenilo tudi »parkirišče«? Četudi bi bili učni uspehi kaj nižji, kot so bili včasih, katoliške gimnazije nismo prvenstveno za to, da bi na »avtocesto slovenskega prostora« pošiljali zgolj »voznike formule ena« (beri odličnjake), ampak je naša naloga predvsem vzgoja zrelih in pokončnih osebnosti. A je naša »parkiranost« v tem, da še po dvajsetih letih poskušamo mlade vzgajati za iste vrednote?”

    Mene zanima, kje so zdaj vsi tisti, ki so dali čez katoliške gimnazije, ki so bili poleg dobrega učnega uspeha tudi deležni vzgoje v zrele in pokončne ljudi, kje v Sloveniji se jih da videt, ali so morebiti odšli v tujino? Na katerih položajih so zdaj ti mladi? Kje spreminjajo svet na bolje, poudarjajo vrednote, ki so jih bili deležni v katoliški gimnaziji?

    • BARBARA,tisti,ki se šolajo na RKC-jevskih šolah,imajo po zaključenem šolanju oprane možgane.S tem je namen teh šol dosežen.
      To so poslušne ovčice,kakršne potrebuje RKC.

      • Tisti, ki se šolajo v javnih šolah, imajo po zaključenem šolanju oprane možgane. S tem je namen teh šol dosežen. To so poslušni državljani in odlični potrošniki. Natanko tako, kot ji potrebujejo dediči rdeče oblasti.

      • Dzi nu nje ja,če sodiš po sebi,potem to v opombo zapiši.
        Vidim,da ne poznaš katoliških gimnazij.Še manj pa “produkt”.
        Ti si najdi “grešne kozle” za igro v svojem delu šolstva.
        Tam bi se res našel kakšen “avgijev hlev”.Vem,da ti kaj takega niti na “fižolček” lastne pameti ne pade.

    • Barbara sprašuješ kje so vsi ti gimnazciji? Kar veliko jih je res zelo dobrih očetov in mater in tudi karierno imamo nekaj izjem.

      Poznam pa žal kar nekaj bluzičev in % je zelo podoben javni šoli. Žal. Da o tem kateri so nosilci sprememb tudi v Katoliški Cerkvi ne govorimo. Žal so katoliške gimnazije – zlasti velja to za ŠKG Ljubljana – vzgajale dijake, ki so nekaj več. Prvi efekt pri dijakih je bil zelo podoben kot pri zdravnikih – že zato, ker sem zdravnik (oz. ŠKG) sem nekaj več. Med prijatelji imam nekaj teh škofijcev, ki so to kasneje v življenju spoznali in se temu “slovesu” odpovedali. Ampak resnici na ljubo – spet smo pri starših in naših pričakovanjih. Ključni problem so tudi pričakovanja staršev, ki jih je potem vodstvo samo potrjevalo.

      HKRATI pa ljudje Božji od gimnazcijev res ne gre pričakovati, da bodo spremenili svet. Potrebna je vzgoja za določen poklic in ne kar za “nekaj splošnega oz. vsega po malem”. Kdor je vse, je na koncu nič.

      Danes so dijaki – spet govorim bolj za ŠKG Lj – ki so prekurjeni od preveč piflanja in skoraj nimajo časa za prosti čas v družini in medosebne odnose. Bojijo se zboleti in raje bolni prihajajo v šolo, ker sicer bodo … khmm… tema že za nov komentar.

      Tako Eva sprožili ste val, odzvali so se ravnatelji, ki kategorično demantirajo vse… sedaj pa je čas, da se resno preveri različne segmente katoliškega šolstva. To bo v pomoč vsem.

      • Ana, malo te bom zmotil.Če si bila dijakinja ene od teh gimnazij,bi bil zelo vesel v kolikor bi vsi uporabljali bolj stvarno terminologijo.
        K pripombi: v Sloveniji imamo državne gimnazije in ne javne ! Imamo tudi zasebne-privatne gimnazije.In bistveno : imamo javni veljavni program,ki ga razpisuje država.Ta program pa izvajajo državne gimnazije (šole) in zasebne-privatne gimnazije (šole),če seveda izpolnujejo pogoje,ki jih država predpisuje.
        Torej,napačno je govoriti o javnih gimnazijah(šolah) in zasebnih-privatnih gimnazijah(šolah).
        O drugi vsebini ne bom govoril oz. pisal.

  5. Trava bi bila lahko pri nas legalizirana. Predvsem zato, da se učenci tri letnih poklicnih programov ne bodo drogirali z lepili, baloni, LSD, heroinom, flakko in krokodilom.

  6. “HKRATI pa ljudje Božji od gimnazcijev res ne gre pričakovati, da bodo spremenili svet. Potrebna je vzgoja za določen poklic in ne kar za “nekaj splošnega oz. vsega po malem”. Kdor je vse, je na koncu nič”. Glede na ta komentar bi rekel, da kdor hoče otroke dati v šolo za določen poklic , naj jih da. Gimazijsko delovanje pa bi bilo treba evalvirati, tako, da bi bilo jasno vsem: profesorjem, staršem in javnosti, kaj je nastalo iz teh maturantov v cca 10-tih leti. Koliko ing, koliko zdravnikov, koliko profesorjev itd. Če iz njih ni nastalo nič, ampak so ostali zgolj gimnazijski maturanti, bi bilo treba takšno gimnazijo ukinit ali vsaj zamenjat profesorski kader.

  7. Sama mislim, da so ŠKOFIJSKE gimnazije še vedno elitne glede na ostale srednje šole. Mladostniki so pa podobni svojim vrstnikom. Šibki klonejo.

    Največji problem so starši, ki nimajo dovolj časa za svoje (preveč obremenjeni s službo) otroke, družino in POGOVORE.
    Pogovor v družini je, na dolgi rok pomembnejši, kot ocena v šoli.

    To, kar doma manjka težko zapolni šola. Zato razumem ravnatelje, Res bi bilo dobro, če bi pred objavo prejšnjega komentarja novinarke Eve Gregorc – prej se obrnili tudi na vodstvo teh GIMNAZIJ. Verjamem, da se vodstvo trudi v prid dijakom.

    • Ne pustijo jim kloniti. Spodbujajo jih in na koncu zvozijo s samimi dvojkami. Potem pa na faksu pridejo med tiste, ki so imeli 3+2+ peti predmet in posledično še faks nekako zvozijo. Niso vsi odlični, niso vsi končali šole brez popravcev in nekateri so celo ponavljali.

  8. Mickin predlog: Država plača zasebne šole, gimnazije in vrtce ter legalizira marihuano.
    Se otroci vsaj ne bodo drogirali s krokodilom in flakko.

  9. Lejte. To, da so te dijaki, ki so hodili oz. še hodijo na krščanske šole neki več TO NI RES, je pa res, da imajo neki več VERO. Poznam ogromno ljudi, ki so hodili oz. hodijo na krščanske šole, in sploh niso naduti samo veseli so ker imajo vero nič drugega. Res je da je to zasebna šola, ampak to ne pomeni, da tja hodijo samo verni ljudje TO NI RES, tja se lahko vpiše kdorkoli. Kdorkoli. In glih tako so ljudje kakor vsi ostali in glih tako delajo napake, kot vsi ostali, tudi tisti, ki hodijo na javne šole. In tukaj je razlika samo o tem da gre tuki za KRŠČANSKO ŠOLO, tam pa za JAVNO ŠOLO. In preden bo hotel KDORKOLI to komentirati naj najprej pomisle zakaj bo napisal tisti komentar.

    • Uh, koliko je takih, ki so hodili v “krščansko” šolo, pa so naduti in res nimajo z vero nič. Ker vera je osebna zadeva, tudi nima cerkvena politika ničesar zraven. Lahko pa ti povem, da se ne more nanjo vpisati kdorkoli (vpis je res omogočen komurkoli), tako kot ti praviš. Veliko družin poznam, ki bi svojega otroka vpisali tja ali tudi na kako drugo alternativno šolo (waldorfska, montessori, mednarodna, lila šola itd.), predvsem zaradi tega, ker imajo te šole nekaj več, torej poskrbijo tudi za individualne potrebe otrok, čustvene potrebe otrok, pomembni so odnosi (vsaj jaz tako vidim, zato tudi zelo podpiram zasebne šole), ampak je težava pri denarju. To je največji faktor, da se ne more kdorkoli šolati tam.

  10. Zelo težko razumljivo je, da se je na najbolj elitni škofijski gimnaziji zgodilo že kaj veliko hujšega od marihuane, pa o tem niso pisale niti Slovenske novice.

  11. Se kar strinjam ,da gimnazijci Škofijskih šol v PRAV NIČEMER ne izstopajo od ostalih srednješolcev.
    Kvečjemu bi njihovi starši to želeli,zato jih tudi (povečini jih oni prepričajo)tja vpišejo.
    Iz našega malega kraja se je kar nekaj otrok upisalo v Vipavo(škof.gimn.),tisti,ki niso imeli preveč dobrega uspeha ,pa so brez težave prišli v Ljubljansko.Tako,da so že v startu neke omejitvene razlike.
    Moji starši naprimer, so napeli vse moči,da so mojega brata prepričali,da se je (namesto v splošno gimn.)vpisal v škofijsko,ker se jim je zdelo,da bo tam “v varnih in dobrih rokah”,za razliko od splošne,kjer pa je kao”vse razpuščeno”…

    Vendar,dragi moji,ni šola tista,ki bo ukrojila navade (no ,nekaj malega že..)in vrednote vašega otroka,AMPAK TO MORA OTROK,NAJSTNIK PRINESTI ŽE S SEBOJ.

    Sicer je vse le pobožna želja staršev…

    Če otrok ni prinesel vere s seboj,od doma,je tudi tam ne bo pridobil.(no,so zagotovo tudi kake izjeme)
    In,kdor je imel “lepe navade” že prej,so ga lahko vpisali magari v poklicno ali skrajšan program,bo te navade gojil dalje…

    Torej ,kot je že Barbara nekje povedala,od doma(ki naj je topel,ljubeč,razumevajoč…)
    prinesemo “vse to,zato je tudi pričakovanje,da bo že šola poskrbela,da bo vse ok z našimi mulčki bolj ko ne “prelaganje naše-“starševske odgovornosti na šolo”.
    Snobovski starši(ali pa tisti,ki si domišljajo,da so nekaj VEČ) potem pritiskajo na svoje mulce,da bi šli v te elitne Škofijske šole,da potem svojim prijateljem ponosno razlagajo,da njihov hodi pa v Škofove zavode…

    Ker pa so ti mulci povečini enaki ostalim najstnikom(z vsem kar prinesejo te leta-hočeš nočeš),jim gre to hvalisanje starșev srtašno na živce in še prej (morda celo iz nekega najst.kljubovanja) zabluzijo.
    NE govorim kar tako na pamet…poznam veliko teh otrok,nekateri so pred” to “gimnazijo vLjubljansko,dilali celo trdo(najtršo) drogo… Zakaj so tam pred leti patrulirali policaji?
    Zaradi varnosti?
    Tudi zaradi travice ne…

    Razlika od običnih gimnazij sicer zagotovo JE,predvsem zaposljujejo ugledne in priznane kvalitetne profesorje,pa tudi izleti so baje bolj na kulturnem nivoju,kot kje drugje.
    Tako,da je prav,da se tem gimnazijam prizna nadstandard in se jih podpre tudi z državnim denarjem.
    In od tistih otrok,ki jo uspešno končajo,naj se tudi pričakuje neko nadstandardno znanje,ali kak širši,duhovni pogled na svet,življenje…
    In pomojem imajo možnost dobiti to ravno v teh krogih..(.vsaj v teoriji?)
    Zato pa,naj bi se na koncu ti gimnazijci ne imeli za “nekaj več”,kakor tisti,ki z težavo komaj prilezejo do konca kake dvoletne,s skrajšanim programom.
    Konec koncev,kaj pa so te 4 leta izobraževanja napram “šoli življenja”, ki pa ni omejena na določene ljudi in prostore…

    Pomislite,česa se najbolj spominjate iz svojih let srednešolskega izobraževanja?
    Algortimov? Književnosti? Trojanskih vojn?
    Kaj na koncu ostane?
    Tisti,ki si nismo dovolili biti preveč ukalupljeni imamo veliiiiko lepih,barvitih spominov,pa tudi kakega grenkega ,ki je moral biti zraven,da je bilo kot mora biti.

Komentiraj