Slovenske mlade politika vse bolj zanima, a imajo o njej vse manj pojma

POSLUŠAJ ČLANEK
Fundacija Friedrich Ebert Stiftung je objavila raziskavo o slovenski mladini. Podatke so zbirali v začetku leta 2018, v raziskavi pa je sodelovalo več kot 10.000 mladih, starih od 14 do 29 let iz Slovenije in še devetih držav jugovzhodne Evrope.

V našem članku prvem članku na to temo se omejujemo na odnos slovenskih mladih do politike. Glede na odgovore je mogoče ugotoviti, da slovenska mladina glede tega v marsičem razmišlja kontradiktorno.

Zanimivo pa je, da interpretacije rezultatov s strani slovenskih izvajalcev raziskave pod okriljem FES v marsičem mejijo na bolj ali manj odkrito simpatiziranje z idejami "demokratičnega socializma", ki so sicer del volilnega programa radikalne slovenske stranke Levica. 

Klik za povečavo


Na FES-u ugotavljajo, da se je nezanimanje za nacionalno politiko v Sloveniji med mladimi povečalo. Leta 2013 je vsak četrti mladostnik izražal nezanimanje, leta 2018 pa skoraj vsak drugi.

 

Po raziskavi sodeč pa so mladi bolj dezorientirani (glede usmeritve na razponu levo-desno) in o politiki vedo manj.

Glavna vira informacij o političnih dogodkih sta internet (2013: 82,1%, 2018: 81,7%) in televizija (2013: 70,8%, 2018: 68,6%). Kljub temu mladi poročajo o večji pripravljenosti za sodelovanje na volitvah, skoraj tretjina pa je pripravljena prevzeti politično funkcijo.

Splošno zadovoljstvo s stanjem demokracije v Sloveniji je med mladimi danes nizko, a opazno višje kot pred 5 leti. Večina mladih ljudi danes ni niti zadovoljna niti nezadovoljna z delovanjem demokratičnega sistema.

Večina mladih meni, da njihovi interesi niso zastopani v nacionalni politiki in da politikom ni mar za njihova mnenja. Čeprav se je zaupanje v politične institucije v zadnjih 5 letih izboljšalo, bi lahko rekli, da sta nezaupljivost in odtujenost glede politike med mladimi še vedno relativno visoki, saj je približno tretjina povsem nezaupljiva do političnih institucij.

Slovenski mladostniki v stališčih precej kontradiktorni


Večina mladih želi živeti v državi, ki bi jim zagotovila predvsem ekonomsko, socialno in pravno varnost v čistem okolju. Glavni problem teh želja je, da se nekateri od omenjenih ciljev medsebojno izključujejo, navajajo raziskovalci.

Klik za povečavo


Zanimivo je, da v omenjeni raziskavi precej hitro naletimo na kontradiktorno razmišljanje slovenske mladine. Tako individualni svobodi v spodnjem grafu namenijo kar 56.7 % pomembnosti, medtem ko na naslednjem grafu z največjim odstotkom zmaga trditev, da bi "država morala prevzeti več odgovornosti za dobrobit." Prav tako se 52 % strinja, da je demokracija dober sistem, a da je demokracija relativno pomembna družbena vrednota, pri naslednjem vprašanju meni borih 12 odstotkov sodelujočih.

Klik za povečavo

Mladi so za demokratični socializem. Zares?


Raziskovalci zaradi vsega naštetega snovalcem strategij predlagajo, da bi izboljšali participacijo mladih v politiki, za to pa bi morali povečati njihov občutek vključenosti tako, da bi jim dejansko dovolili več glasu in jim politiko približali izkustveno. Politiki bi torej morali začeti ustvarjati in podpirati politike, ki so posebej namenjene mladim; obenem pa bi morali uvajati institucije deliberativne demokracije, zaradi katerih bi bili mladi osebno soočeni z različnimi političnimi nazori in bi dobili občutek, da je kritična politična razprava del njihove osebne identitete in tako vredna večjega zanimanja.

KOMENTAR: Uredništvo
Kaj pa če bi jih raje vzgajali v demokratični kulturi?
Predlog, ki ga dajejo raziskovalci ob koncu poglavja o mladih in politiki, se zdi kot pristop od zgoraj navzdol - torej ker so mladi do politike ambivalentni in o njej ne vedo kaj dosti, jim dajmo nek priviligiran status glede na druge družbene skupine - naj imajo več glasu, dajmo se z njimi več posvetovati, ustvarjajmo in podpirajmo več politik, namenjenih mladim. A edina učinkovita pot k večji participaciji in poznavanju pomena politike in demokracije je vzgoja v demokratični kulturi od vrtca naprej. Mladi morajo najprej sploh vedeti, zakaj pri politiki in demokraciji gre, kakšni so njuni principi, mehanizmi, pristopi, preko katerih institucij se izvajajo in podobno. Šele ko bodo izobraženi v osnovah, bodo - preko aktivne ali pasivne participacije lahko dosegli vse tiste cilje, ki jih sedaj pri politiki pogrešajo. Ta pristop vzgoje v demokratični kulturi v Sloveniji manjka na vseh nivojih in nizka stopnja poznavanja in demokratične participacije je v prvi vrsti posledica tega. V raziskavi obenem precej pa zmoti razmeroma pristranska ocena avtorjev, da "večina mladih podpira idejo družbene reforme v smeri demokratičnega socializma – socialna in ekonomska varnost za vse ter večja enakost so skoraj univerzalno sprejete," je stavek, ki spominja prej na promocijo programa Levice, kot na nevtralno raziskavo stališč mladih do političnega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike