Slovenske mlade politika vse bolj zanima, a imajo o njej vse manj pojma
POSLUŠAJ ČLANEK
Fundacija Friedrich Ebert Stiftung je objavila raziskavo o slovenski mladini. Podatke so zbirali v začetku leta 2018, v raziskavi pa je sodelovalo več kot 10.000 mladih, starih od 14 do 29 let iz Slovenije in še devetih držav jugovzhodne Evrope.
V našem članku prvem članku na to temo se omejujemo na odnos slovenskih mladih do politike. Glede na odgovore je mogoče ugotoviti, da slovenska mladina glede tega v marsičem razmišlja kontradiktorno.
Zanimivo pa je, da interpretacije rezultatov s strani slovenskih izvajalcev raziskave pod okriljem FES v marsičem mejijo na bolj ali manj odkrito simpatiziranje z idejami "demokratičnega socializma", ki so sicer del volilnega programa radikalne slovenske stranke Levica.
Na FES-u ugotavljajo, da se je nezanimanje za nacionalno politiko v Sloveniji med mladimi povečalo. Leta 2013 je vsak četrti mladostnik izražal nezanimanje, leta 2018 pa skoraj vsak drugi.
Po raziskavi sodeč pa so mladi bolj dezorientirani (glede usmeritve na razponu levo-desno) in o politiki vedo manj.
Glavna vira informacij o političnih dogodkih sta internet (2013: 82,1%, 2018: 81,7%) in televizija (2013: 70,8%, 2018: 68,6%). Kljub temu mladi poročajo o večji pripravljenosti za sodelovanje na volitvah, skoraj tretjina pa je pripravljena prevzeti politično funkcijo.
Splošno zadovoljstvo s stanjem demokracije v Sloveniji je med mladimi danes nizko, a opazno višje kot pred 5 leti. Večina mladih ljudi danes ni niti zadovoljna niti nezadovoljna z delovanjem demokratičnega sistema.
Večina mladih meni, da njihovi interesi niso zastopani v nacionalni politiki in da politikom ni mar za njihova mnenja. Čeprav se je zaupanje v politične institucije v zadnjih 5 letih izboljšalo, bi lahko rekli, da sta nezaupljivost in odtujenost glede politike med mladimi še vedno relativno visoki, saj je približno tretjina povsem nezaupljiva do političnih institucij.
Večina mladih želi živeti v državi, ki bi jim zagotovila predvsem ekonomsko, socialno in pravno varnost v čistem okolju. Glavni problem teh želja je, da se nekateri od omenjenih ciljev medsebojno izključujejo, navajajo raziskovalci.
Zanimivo je, da v omenjeni raziskavi precej hitro naletimo na kontradiktorno razmišljanje slovenske mladine. Tako individualni svobodi v spodnjem grafu namenijo kar 56.7 % pomembnosti, medtem ko na naslednjem grafu z največjim odstotkom zmaga trditev, da bi "država morala prevzeti več odgovornosti za dobrobit." Prav tako se 52 % strinja, da je demokracija dober sistem, a da je demokracija relativno pomembna družbena vrednota, pri naslednjem vprašanju meni borih 12 odstotkov sodelujočih.
Raziskovalci zaradi vsega naštetega snovalcem strategij predlagajo, da bi izboljšali participacijo mladih v politiki, za to pa bi morali povečati njihov občutek vključenosti tako, da bi jim dejansko dovolili več glasu in jim politiko približali izkustveno. Politiki bi torej morali začeti ustvarjati in podpirati politike, ki so posebej namenjene mladim; obenem pa bi morali uvajati institucije deliberativne demokracije, zaradi katerih bi bili mladi osebno soočeni z različnimi političnimi nazori in bi dobili občutek, da je kritična politična razprava del njihove osebne identitete in tako vredna večjega zanimanja.
V našem članku prvem članku na to temo se omejujemo na odnos slovenskih mladih do politike. Glede na odgovore je mogoče ugotoviti, da slovenska mladina glede tega v marsičem razmišlja kontradiktorno.
Zanimivo pa je, da interpretacije rezultatov s strani slovenskih izvajalcev raziskave pod okriljem FES v marsičem mejijo na bolj ali manj odkrito simpatiziranje z idejami "demokratičnega socializma", ki so sicer del volilnega programa radikalne slovenske stranke Levica.
Na FES-u ugotavljajo, da se je nezanimanje za nacionalno politiko v Sloveniji med mladimi povečalo. Leta 2013 je vsak četrti mladostnik izražal nezanimanje, leta 2018 pa skoraj vsak drugi.
Po raziskavi sodeč pa so mladi bolj dezorientirani (glede usmeritve na razponu levo-desno) in o politiki vedo manj.
Glavna vira informacij o političnih dogodkih sta internet (2013: 82,1%, 2018: 81,7%) in televizija (2013: 70,8%, 2018: 68,6%). Kljub temu mladi poročajo o večji pripravljenosti za sodelovanje na volitvah, skoraj tretjina pa je pripravljena prevzeti politično funkcijo.
Splošno zadovoljstvo s stanjem demokracije v Sloveniji je med mladimi danes nizko, a opazno višje kot pred 5 leti. Večina mladih ljudi danes ni niti zadovoljna niti nezadovoljna z delovanjem demokratičnega sistema.
Večina mladih meni, da njihovi interesi niso zastopani v nacionalni politiki in da politikom ni mar za njihova mnenja. Čeprav se je zaupanje v politične institucije v zadnjih 5 letih izboljšalo, bi lahko rekli, da sta nezaupljivost in odtujenost glede politike med mladimi še vedno relativno visoki, saj je približno tretjina povsem nezaupljiva do političnih institucij.
Slovenski mladostniki v stališčih precej kontradiktorni
Večina mladih želi živeti v državi, ki bi jim zagotovila predvsem ekonomsko, socialno in pravno varnost v čistem okolju. Glavni problem teh želja je, da se nekateri od omenjenih ciljev medsebojno izključujejo, navajajo raziskovalci.
Zanimivo je, da v omenjeni raziskavi precej hitro naletimo na kontradiktorno razmišljanje slovenske mladine. Tako individualni svobodi v spodnjem grafu namenijo kar 56.7 % pomembnosti, medtem ko na naslednjem grafu z največjim odstotkom zmaga trditev, da bi "država morala prevzeti več odgovornosti za dobrobit." Prav tako se 52 % strinja, da je demokracija dober sistem, a da je demokracija relativno pomembna družbena vrednota, pri naslednjem vprašanju meni borih 12 odstotkov sodelujočih.
Mladi so za demokratični socializem. Zares?
Raziskovalci zaradi vsega naštetega snovalcem strategij predlagajo, da bi izboljšali participacijo mladih v politiki, za to pa bi morali povečati njihov občutek vključenosti tako, da bi jim dejansko dovolili več glasu in jim politiko približali izkustveno. Politiki bi torej morali začeti ustvarjati in podpirati politike, ki so posebej namenjene mladim; obenem pa bi morali uvajati institucije deliberativne demokracije, zaradi katerih bi bili mladi osebno soočeni z različnimi političnimi nazori in bi dobili občutek, da je kritična politična razprava del njihove osebne identitete in tako vredna večjega zanimanja.
Zadnje objave
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Ekskluzivno za naročnike
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
2 komentarja
APMMB2
Mladi v Sloveniji so produkt šolstva.
Šolstvo je doživelo v samostojni Sloveniji najmanj reform. Praktično se ni spremenilo popolnoma nič.
Mladi se tako izobražujejo za samopravljavce.
Šolski sistem jim od najmlajše dobe, torej vrtcev, pa vse do doktoratov znanosti vceplja v glave kvarnost kapitalizma, izkoriščanje delavcev in borbo za delavske pravce.
Vse to smo v Sloveniji že imeli, saj so nam svobodo, ekakoprvnost in pravice, proborili partizani.
Ko pa se tako indoktrinirana pomehkužena mladež sooči z realnostjo, je konec iluzij.
Takrat ugotovijo, da so zavedeni, da so nemočni in iščejo izhod iz zanke, v katero jih je pahnila šolska politika.
Najsposobnejši poberejo šila in kopita in gredo v tujino.
Eni se podajo na politični parket in ičejo stranpoti in uspeh, tako, da se skušajo prebiti med politično elito, med priviligirance. Vemo, kako je to potrebno storiti. Slikcevati se na slavne prednike, angažirati strice in tete, pa tudi mamice in ateke, da spravijo dete h koritu. Kar polejte si parlament in videli boste nekaj zelo dobrih vzorcev taknega povzpetništva.
Ostaja je še eno področje lepše bodočnosti. To je kriminal. Vse več mladih se ukvarja s kriminalom. Tukaj so pred vsem droge, prostitucija, tihotapljene in najrazličnejše prevare. Tudi za takšne aktivnosti imajo mladi obilo vzorov v svojih starših in sordstvu.
Preostanku pa je usojeno sužensjtvo. Zaposlitev , garanje in mala plača v tajkunskih podjetijih, ki jih vdijo priznani povzpetniki, ki se izogibajo davkom prispevkom in dostojnim plačam zaposlenih. Tem povzpetnkom ni nerodno, ko si prilaščajo fantastične plače, ubogim sužnjem pa ne prvoščijo niti toliko, da bi preživeli. Z minimalno plačo se v Sloveniji ne da preživeti. Pa je ne izplačujejo le povzpetniški tajkuni, tudi država izplačuje najnižje plače in zavestno ustvarja reveže. Ša huje je, ker bodo iz revežev ti sužni postali popolnima osiromaešeni, saj se jim bodo s penzijami prihodki zamanjšali anaskoraj polovico.
Za vse to so krivi kruti kapitalsiti, ki jih vodijo fašisti in desni ektremisti. Tako vsaj učijo mladež v šolah in na speccializaciji na filofaksu , kjer obstoja komunistična katedra in sveda na komunistični Sorboni FDV.
Koliko doktorjev so ti dve inštitucije proizvedle? To je jedro poneumljanja. Tu je gnezdo v katerem se valijo levičarji, ki poneumljajo mladež.
Šele ko mladež vstopi v življenje, ugotovi, da se v Sloveniji ne da živeti in zato odletijo v tujino.
Ob tisočih sociologov še nismo dobili študije, ki bi preiskala kvarnost šolskega sistema, ki bi raziskala poneumljanje mladine.
Za konec: pohabiti človeka je kaznjivo. Šolski sistem pohablja mladež. Bo kdo za to odgovarjal? Gre za množični zločin, primerljiv s holokavstom.
MEFISTO
"Slovenske mlade politika vse bolj zanima, a imajo o njej vse manj pojma"
Vemo, to se pozna na podmladkih SD in drugih levih političnih strank.
Če ne vemo in ne znamo, bomo pa druge učili, samozavestno razlagajo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.