Hamas načrtoval pokol v Evropi

Teroristična organizacija Hamas je v Evropi načrtovala napade, podobne tistim 7. oktobra 2023 v Izraelu. Švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung je poročal o načrtu za napad na judovske, izraelske in zahodne institucije po celotni Evropi. Aktivnost Hamasa so nemške obveščevalne in varnostne agencije v več državah beležile že lani, letos pa so s pomočjo drugih agencij iz Grčije, Cipra, Avstrije in verjetno informacijami iz Izraela preprečili morebitne nove smrtonosne napade, ki so bili načrtovani že na drugo obletnico napada, 7. oktobra 2025. Toda teroristične celice so še bolj razširjene, kot piše švicarski časnik, in segajo dlje v preteklost.

Aretacije leta 2025 v Nemčiji

Leta 2025 je nemška policija aretirala pet članov Hamasa, ki so načrtovali napade na judovske in izraelske cilje v Nemčiji. Ujeli so jih med nabavo kalašnikovk in streliva, namenjenega terorističnemu napadu. Aretacija je pomagala pri odkrivanju sledi, ki so vodile do mnogo večje operacije, ki je zajela več držav. Eden izmed aretiranih je bil libanonski državljan, zato je policija lahko s pomočjo nemških in izraelskih obveščevalnih agencij dobila še več informacij tudi iz Libanona. Aretiranci iz berlinske celice so bili člani oboroženega krila Hamasa iz brigad Ezedin al-Kasam.

Berlinska celica Hamasa se je začela oboroževati že leta 2019, februarja 2023 pa so prišli ukazi za napade na judovske, izraelske in ameriške cilje. Od treh aretiranih članov Hamasa sta bila dva nemška državljana in sta delovala kot vez z libanonsko vejo Hamasa, ki že leta aktivno sodeluje s Hezbolahom. Sodelovali so z več sodelavci v evropskih državah, schengenska meja pa omogoča relativno prost prehod teroristov, ki so spletli široko mrežo islamističnih obveščevalcev in skladišč orožja.

Gre za speče celice, ki čakajo na aktivacijo iz sedežev več terorističnih organizacij, kot so Hamas, Hezbolah, Islamska država, Palestinski džihad, Al Kajda in mnoge druge. Prve člane terorističnih celic so v Nemčiji aretirali že leta 2023.

Načrti teroristične celice

Varnostni organi so pri teroristih našli USB-ključek s fotografijami izraelske ambasade v Berlinu, letališča Tempelhof in ameriške letalske baze v Ramsteinu. Poleg tega so bile na ključku še občutljive obveščevalne informacije, kar pomeni, da so imeli dobre povezave in dolge priprave. Obsojenci iz leta 2023 so bili Abdelhamid al-Ali, Mohamed Ibrahim Ali Ibrahim Bassiouny, Ibrahim el-Rassatmi in Nazih Rustom.

Vsi so bili vsi člani Hamasa in državljani evropskih držav z izjemo Bassiounya. Nemške obveščevalne službe so bile presenečene, ker so verjele, da se Hamas v večini poslužuje politične agitacije in zbiranja denarja. Niso namreč pričakovale, da bodo načrtovali teroristične akcije. Rustom je bil aretiran na Nizozemskem, saj je nizozemski državljan, aretirali pa so še Anno Barbaro Grossman, ki je pomagala el-Rassatmiju.

Aretacije konec leta 2025 še v Avstriji

Po prošnji avstrijskih varnostnih organov je v Londonu angleška policija novembra 2025 aretirala britanskega državljana, ki je bil ena glavnih vez z vodji skladišča orožja v Avstriji. Na Dunaju so namreč septembra odkrili orožje, ki so ga hranili v najetem skladišču, načrt pa je bil napasti podobne cilje, kot jih je imela celica v Nemčiji. To skladišče orožja je le eno izmed mreže skladišč, ki so začela nastajati že leta 2019 kot arzenali v primeru vpoklica teroristov v dodeljeno operacijo.

Prav v letih 2024, 2025 in 2026 je več celic dobilo ukaze za izvedbo napadov, ki pa so jih obveščevalne agencije preprečile. Samo v Avstriji je letno okoli 1.500 antisemitskih napadov, kar je največ na katerokoli manjšino, podobna situacija pa je tudi v drugih evropskih državah.

Skorajšnji napad z droni na Danskem

Danska policija je razkrila, da so v sodelovanju z Mosadom razkrili celico, ki je načrtovala napade na podobne cilje kot v Nemčiji in Avstriji, vendar ta celica ni bila povezana z drugimi celicami in je delovala samostojno. Danska teroristična celica je imela še močne povezave z danskim kriminalnim podzemljem. Ta so velikokrat del severnoafriških mafijskih organizacij in kriminalnih mrež z Levanta, predvsem iz Sirije in Libanona.

Toda Danska se je srečala še z večjo potencialno grožnjo, kot je napad s strelnim orožjem. Pred napadi 7. oktobra 2023 v Izraelu je Hamas načrtoval napade po Evropi, nekaj celo hkrati z oktobrskim. Najdrznejši napad je bil načrtovan z brezpilotnimi letalniki, pri katerem so načrtovali napade na judovske in druge zahodne objekte. Člani mafijske družine, imenovane Loyal to Familia (LTF), so iz Kitajske že kupili brezpilotne letalnike, ki bi jih uporabili za teroristične napade na Danskem ali Švedskem. LTF je bila aktivno v stiku s Hamasom in se dogovarjala za izvedbo skupnih operacij.

Dansko celico je vodil Palestinec Mohamed Dibaje, ki je delal tako z LTF kot s Hamasom v Libanonu. Ko so danska sodišča prepovedala LTF, so šefi pobegnili v Libanon. Ko so v Nemčiji leta 2023 potekale prve aretacije, so danski varnostni organi s pomočjo Mosada aretirali šest članov LTF, ki so vodili Hamasovo teroristično celico. Skladišče orožja je bilo v mestu Ørbæk na otoku Funen, že leta 2019 pa je el-Rassatami dobil ukaz, da prenese orožje v Nemčijo.

Islamistične celice v Bolgariji

Bolgarija ima dolgo zgodovino islamističnih celic. V 90. letih 20. stoletja je namreč tam svoje pisarne odprl desna roka bin Ladna Ayman al-Zawahiri. Do tega je prišlo, ker so ZDA prisilile vojskujoče se republike v podpis Daytonskega sporazuma, zato da v Bosni ne bi prišlo do ustanovitve islamske države. Kasneje je al-Zawahiri sedež prenesel v Albanijo in Severno Makedonijo, kar so ameriške varnostne agencije uspešno razbile.

Zato je Bolgarija za Zawahirija postala prva izbira za mednarodno evropsko džihadistično pisarno, ki je uspešno delovala do napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 2001. O tem sem v Domovini napisal serijo člankov pod naslovom Rojstvo terorizma za 21. stoletje.

Namestnik komandanta brigad Al-Kasam Halil Hamed al-Haraz je el-Rassatamiju spomladi leta 2019 izdal ukaz o ustanovitvi nove speče celice v Bolgariji s skladiščem orožja. Al-Haraz je operiral iz Libanona in je bil eden izmed ključnih mož pri načrtovanju pokola 7. oktobra leta 2023 v Izraelu. Izraelci so al-Haraza sicer ubili v Libanonu že novembra leta 2023.

El-Rassatami je skrbel za orožje v bolgarskem mestu Plovdiv skupaj z Grossmanovo, ko je od al-Haraza avgusta 2023 dobil ukaz, da preveri orožje. Tri pištole Tokarev, pištola Makarov z dušilcem, tri kalašnikovke in velika količina streliva so bili v tako slabem stanju, da je Hamas pobesnel in el-Rassatamija ter Grossmanovo nagnal nazaj v Berlin.

Poljska naveza

Na Poljskem je bilo skladišče orožja v mestu Jeleniów, vendar njegove lokacije operativci Hamasa med 9. junijem in 14. decembrom 2023 niso našli. Ukaz za prevzem orožja sta dobila Nazih Rustom in Raš Raš, ki sta se ravno mudila v Bejrutu in sta konec leta razočarana odletela v Istanbul na raport k šefom Hamasa. Al-Haraz jima je pomagal pri navigaciji, vendar skladišča še vedno nista našla.

Kasneje sta pri iskanju pomagala še Bassiouny in al-Ali skupaj z Rustomom, ki je ravno priletel iz Bejruta, vendar jima ni pomagala niti moderna oprema. Po vrnitvi v Berlin je z njimi ponovno stopil v stik poveljnik al-Haraz in predlagal, da jim pomaga mož po imenu 'Zijad Učitelj'. Toda še preden so začeli dobro iskati orožje, so Izraelci ubili al-Haraza. Ko so se odpravili na svojo zadnjo iskalno pot, jih je aretirala nemška policija.

Letošnje aretacije v Grčiji – 'operacija Odin'

Konec maja 2026 so grški varnostni organi aretirali člane Hamasove celice, ki so se usposabljali za teroristične akcije v Maleziji. Aretirali so Palestinca Moatasema, ki je bil pripravljen na aktivacijo za teroristični napad. V Grčijo je prišel leta 2023 in dobil azil, potem pa se je zaposlil v Nemčiji. Aretirali so ga v hotelu v Agiosu Nikolaosu skupaj še s tremi Palestinci.

Njegov šef ga je usposabljal za izdelovanje bomb iz 'hišnih' materialov, torej enostavnih bomb, ki ne zahtevajo uvoza posebnih eksplozivov. Moatasem je najemal stanovanje, kjer so našli opremo za izdelovanje bomb. Teden dni pred aretacijami v Grčiji so ciprske oblasti aretirale štiri člane Hamasove celice, ki so na več lokacijah posedovali velike količine materialov za izdelavo eksploziva.

Ameriške oblasti so sankcionirale več Hamasovcev in članov Muslimanske bratovščine

Ameriško finančno ministrstvo je uveljavilo več sankcij proti članom Hamasa in Egiptovske muslimanske bratovščine (EMB). Sankcije so sprožili proti Mahmudu al-Abjariju, enemu izmed vodij znotraj generalnega sekretariata EMB v Veliki Britaniji. Ta ukrep so izvedli zaradi aktivne podpore dvema organizacijama, ki podpirata teroristične organizacije, Filistin Vakfi in Hayat Yolu. Sankcije so bile uvedene še proti Hamasovim 'humanitarnim' organizacijam, ki jih uporabljajo za zbiranje sredstev, na primer Tujah Bulah Global iz Indonezije in Madad Palestine Charitable Society.

EU bi morala ravnati podobno, kajti sankcije so ZDA uvedle tudi proti Hamasovim finančnim organizacijam, ki imajo neposreden vpliv v Evropi. To so El-Kahira for General Trading, Khuldun Khamis Zakaria Alden, Zaid Issam Ahmed Al-Jebouri in Abdullah Issam Ahmad Al-Jebouri. Vse omenjene organizacije imajo sedeže v Turčiji.

Nevarnost v Evropi

Največja nevarnost so speče celice, ki jih varnostno obveščevalne agencije še niso uspele odkriti. Evropska politika je živela v prepričanju, da bo izvzeta iz islamističnih terorističnih napadov, če bo odkrito obsojala Izrael in se oddaljila od bližnjevzhodnih problemov. To seveda ne drži, kajti islamistične celice, vključno s Hamasovimi, so bile v EU še pred napadom 7. oktobra 2023.

Nedvomno so se povečali antisemitski napadi in le še vprašanje časa je, kdaj bodo ti dobili večje razsežnosti in kdaj se bo antisemitski boj spremenil v splošni boj proti Zahodu. Prav tako je ta nevarnost v opomin tistim nevladnim organizacijam, ki so postale del islamističnega miljeja in vihtijo zastave Hamasa in Hezbolaha, nezavedajoč se, da s tem podpirajo tudi terorizem.