Parlament EU sprejel resolucijo proti vplivu Muslimanske bratovščine

Vir: Shutterstock

Na pobudo evropske poslanke Céline Imart iz francoske republikanske stranke je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva k skupnemu nastopu proti islamistični infiltraciji in vplivu mreže Muslimanske bratovščine. Resolucija je pomembna, ker poziva institucije EU in Evropsko komisijo k ukrepanju, pobuda pa je bila sprejeta s 381 glasovi za in 167 proti, medtem ko je bilo 15 poslancev oziroma poslank odsotnih.

Pomen resolucije

Resolucija poziva vse institucije EU in Evropsko komisijo, da se sistematično lotijo infiltracije islamističnih organizacij in skupin v evropske institucije, humanitarne organizacije, šole, univerze, politične stranke itd. Enak pristop mora zavzeti še proti mreži Muslimanske bratovščine (MB), ki ogroža demokratične institucije v EU ter poziva k strožjemu nadzoru nad podeljevanjem evropskih sredstev. Zato je ključno vzpostaviti varovalke, ki bodo preprečevale, da bi sredstva EU prejemali posamezniki in organizacije, ki bi lahko ogrožali demokratične institucije in temeljne svoboščine.

Resolucija sicer ni zavezujoča, vendar od EU zahteva, da prepozna islamistično infiltracijo znotraj EU, poleg tega pa predlaga strožji nadzor nad podeljevanjem evropskega denarja. Enako naj se vzpostavi ponovni pregled nad že podeljenimi sredstvi ter se ukine tista, ki so del islamističnih gibanj, ter tista, ki so povezana z MB. Komisija naj oceni, katera gibanja (predvsem MB) je treba dodati na uradni seznam terorističnih organizacij.

Izključiti je treba Evropski forum muslimanskih mladinskih in študentskih organizacij (FEMYSO) iz evropskih institucij in dogodkov, ker je ta organizacija del mreže mladine MB. Resolucija predlaga še povečanje mejnega nadzora ter sistema podeljevanja vizumov in rezidenčnih dovoljenj. Ustvariti je treba še seznam islamskih pridigarjev, ki v pridigah uporabljajo sovražni govor, in povečati sodelovanje z Europolom in Eurojustom.

Kako so glasovali

Resolucija je dobila široko podporo v parlamentu, saj je za glasovalo kar 381 poslank in poslancev, proti jih je bilo 167; medtem ko jih je 15 manjkalo, pa 156 poslancev ni želelo glasovati. Za resolucijo so glasovale Evropska ljudska stranka (EPP), Patrioti Evrope, Evropski konzervativci in reformisti (ECR) ter skupina Evropa suverenih narodov (ESN).

Za resolucijo je glasovala še velika večina poslancev Renew, z izjemo petih glasov in 22 samostojnih poslancev in poslank. Po drugi strani so praktično vsi poslanci socialistov glasovali proti, z izjemo dveh glasov. Podobno je bilo pri Zelenih in Levici, torej velika večina je bila proti, z izjemo dveh 'pobeglih' glasov. Proti so glasovali še štirje nepovezani poslanci.

Politične skupine v Evropskem parlamentu. Vir: europarl.europa.eu

Med slovenskimi poslankami in poslanci so za glasovali Branko Grims, Romana Tomc, Zala Černilec Tomašič in Milan Zver. Po drugi strani sta Vladimir Prebilič in Matjaž Nemec podprla MB in glasovala proti. Kot zanimivost je treba poudariti, da je skupina Renew podprla resolucijo, vendar slovenska predstavnika Renew v parlamentu Irena Joveva in Marjan Šarec nista glasovala.

Mehka infiltracija Muslimanske bratovščine

Več islamističnih organizacij, vključno z MB, vpliva na politične odločitve, javno mnenje in šolske kurikulume skozi obvladovanje mreže organizacij, ki delujejo pod krinko družbenih, humanitarnih in kulturnih organizacij. MB je že na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki povzela mehak pristop, ki ga je zagovarjal eden izmed ideologov MB Sajed Kutb. Nasprotoval je namreč neposredni revoluciji ter zagovarjal mehko prevzemanje institucij in organizacij, kar bo služilo končnemu prevzemu.

Skozi to fasado zmernosti se zagovorniki političnega islamizma predstavljajo kot sogovorniki, ki so del evropskih vrednot in političnih sistemov. Toda dejansko gre za popolno zavračanje evropskih vrednot, liberalizma in ustavnih demokracij. Ne glede na drugačen vtis, ki ga sicer prikazujejo evropskemu občestvu, ima MB dolgoročni cilj prevzema in islamizacije institucij. Islamizacijo si želijo doseči z islamskim pravom, kar so relativno natančno opisali v svojih internih dokumentih in tudi na predavanjih.

Ne glede na drugačen vtis, ki ga sicer prikazujejo evropskemu občestvu, ima Muslimanska bratovščina dolgoročni cilj prevzema in islamizacije institucij.

Mreža Muslimanske bratovščine

Mreža MB v EU je izjemno razvejana in verjetno ne vemo povsem, katere so vse organizacije pod njenim vplivom. Mreža je razdeljena na posamične podružnice v evropskih državah, kjer ima vsaka država svojega šefa. Podružnice funkcionirajo kot avtonomne province pri Islamski državi, kjer zadeve vodijo delegirani 'ministri', vodstvo pa je pri odločitvah samostojno. Glavna financerja islamističnih organizacij sta danes Turčija in Katar, za razliko od 20. stoletja, ko so prevladovali zasebni donatorji iz zalivskih držav.

Svet evropskih muslimanov (CEM), Federacija islamskih organizacij v Evropi (FIOE) in Evropski forum muslimanskih mladinskih in študentskih organizacij (FEMYSO) so neke vrste sidrišče islamističnih organizacij in MB. Ta krovna združenja imajo velikansko mrežo humanitarnih, družbenih in kulturnih organizacij, ki so središča propagande, financ in izobraževanja. Med glavnimi finančnimi podporniki sta Turčija in Katar, denar pa se preliva v nepremičnine in druge investicije. Zelo verjetno je velik del nepremičnin v velikih mestih povezan ravno s temi organizacijami.

Vir: Shutterstock

Kako mreža Muslimanske bratovščine deluje

Temeljna vodstvena struktura krovne organizacije oziroma jedro poveljevanja je skrita in ni odprta niti podpornikom. V vodstvu so ljudje, ki so nekoč strukturo MB v Evropi ustanavljali, zamenjave pa so klanske oziroma družinske. Tipično se poročajo znotraj 'voditeljskih' družin, zato je skoraj nemogoče, da bi najvišja mesta zasedli zunanji akterji. Ti najvišji voditelji imajo glavno besedo pri vodenju CEM, FIOE in FEMYSO. Za pravne odločitve skrbi Evropski svet za fatvo in raziskave (ECFR), ki je zadolžen za odločitve in sodbe iz islamskega prava.

Po drugi strani za ideološko podstat skrbi Evropski institut za humanistične vede (IESH). Največje število organizacij in njihova prisotnost je v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, na Švedskem, Norveškem, v Španiji, Avstriji in Švici. V omenjenih državah tako lahko vidimo, da je število radikaliziranih muslimanov in nasilnih protestov najvišje.

Organizacija po načrtu MB se v večini giba okoli mošeje. Gre za koncept, ki ga je zastavil in zagovarjal ustanovitelj in ideolog MB Hasan al Bana. Komplementarne dejavnosti ne smejo biti ločene od mošeje, kjer se izvaja propagandno-ideološki program, ampak morajo biti vezane na mošejo. Že deške in dekliške dejavnosti, šolske ure in gibanje so organizirani v sklopu mošeje, tipično v neposredni bližini.

Enako velja za dejavnosti odraslih, recimo učne centre, knjižnico itd., namena pa sta neposredni nadzor nad islamsko skupnostjo in ideološka spreobrnitev zmernih muslimanov, ki v osnovi idej MB ne podpirajo. Toda večletna propaganda in pritisk družbe, družine in okolice tipično prisilita zmernega vernika v radikalizacijo. Ob neuspeli evropski integraciji je to razumljivo, saj vsak prišlek potrebuje okolje za življenje, in če ga ne more dobiti pri domačinih, potem s obrne k tistemu, kar pozna.

Ustanovitelj in ideolog Muslimanske bratovščine Hasan al Bana. Vir: Wikipedia

Radikalizacija muslimanov v Evropi

Primarni cilj MB in političnega islama je radikalizacija predvsem mladih muslimanov v Evropi. Zato je namenjena ravno FEMYSO, ki skrbi za normalizacijo islamskega prava, odnosa do islamskega koncepta družbenega življenja, torej porok, družinskega življenja in drugih pritiklin. Gre za nasprotovanje trenutni družbeni ureditvi, kot jo pozna Evropa, torej skozi sekularni sistem svoboščin in ustavno zaščitenih pravic. Še več, te organizacije si prizadevajo za drugačno razumevanje tako Zahoda kot recimo njegovega odnosa z drugimi državami, recimo ZDA in Izraelom. Zato se ne moremo čuditi radikalizaciji muslimanske mladine po študentskih organizacijah in univerzah.

Primarni cilj Muslimanske bratovščine in političnega islama je radikalizacija predvsem mladih muslimanov v Evropi.

Skozi mlada islamistična društva se ustvarja nasprotovanje konceptu svobode govora, borijo se za realizacijo islamskih pravnih konceptov, v ospredje potiskajo intifado ne le proti Izraelu, ampak tudi Zahodu, ustvarjajo sovraštvo do Zahoda, zahodnih vrednot in tudi ZDA v širšem pomenu besede. V zadnjih letih je zato prisotna večja toleranca tako do terorističnih in džihadističnih organizacij kot do antisemitizma. Aktivnosti na zahodnih univerzah so izrazito ponotranjile navade islamističnih protestov iz Egipta ali Združenih arabskih emiratov. Toda ne pozabimo, da sta prav ti dve državi MB prepovedali.

Kar zahodnjaki pozabljajo, je načrt MB, da ustvari novega človeka po svoji meri, torej nekakšno evropsko islamsko elito, ki bo interese islamizma zastopala v prihodnosti. Glavni cilj MB je bil nov kalifat, ki bo zavzel ozemlja po propadu nekdanjega Otomanskega cesarstva. Drugi cilj MB pa je dokončno zavzetje evropskega kontinenta, kar sicer ni skrivnost in je ena izmed pogostih tem in zastavljenih ciljev med ideologi islamistov iz MB.

Prihod Muslimanske bratovščine

Ta se je razpršila po več državah Levanta, Bližnjega vzhoda in Afrike, potem ko so prišli v spor z Naserjem. Čeprav so v Egiptu ostali podtalno, pa so izjemno moč pridobili v Jordaniji in delujejo javno tudi kot politične stranke. Kasneje so jih razne države preganjale predvsem zaradi terorističnih aktivnosti, dom pa so našli v Evropi, kamor je na delo iz nekdanjih kolonij prihajalo na desettisoče muslimanov. Evropske države so namreč MB na široko odprle vrata kot pomoč pri komunikaciji z novo skupnostjo.

Vir: Shutterstock

Tako lahko vidimo, zakaj mnogo evropskih politikov, političnih strank in institucij ne želi ukrepati proti MB, ker gre za finančno sodelovanje in trgovanje z volilnimi glasovi. Ne gre se čuditi, če francoski skrajnež Luc Melenchon javno naznani, da je borba za belega katolika za izgradnjo socializma izgubljena, zato na široko odpira vrata muslimanom, s katerimi bi v prihodnosti rad gradil socializem. Rdeče-zelena koalicija je bila rojena pred približno 30 leti, ko se je podpora evropskih domačinov socializmu začela zmanjševati.

Kako MB in islamisti delujejo v Evropi

Evropske varnostne agencije se med seboj strinjajo, da so islamistične organizacije in tiste pod okriljem MB v svoji osnovi nedemokratične in načrtno delujejo za razbitje evropskih vrednot in uvedbo sistema pod okriljem islamskega prava. Prav tako opozarjajo, da ne gre za poskus spremembe skozi politično delovanje, ampak za absolutno spremembo političnega sistema oziroma sistema vladavine ter celotne družbene strukture.

Toda težava je politika, ki je varnost in vrednote Evrope prodala za volilne glasove in denar, ki priteka iz Katarja in Turčije. Že leta 2008 je vodja egiptovske MB Mohamed Habib povedal, da vplivajo na stotine organizacij po svetu, ki širijo ideologijo islamizma in MB.

Težava je politika, ki je varnost in vrednote Evrope prodala za volilne glasove in denar, ki priteka iz Katarja in Turčije.

V 90. letih 20. stoletja je evropska MB sprejela odločitev, kjer je mlade postavila na prvo mesto. Zato so ustanovili ločeno organizacijo FEMYSO, ki bo z ideološkim učenjem mlade usposobila za politični islam. Drugi korak je bila ustanovitev telesa, ki bo odločalo o sporih v okviru islamskega prava in izdajalo fatve o družbenih gibanjih ter dogodkih (ECFR).

Kasneje so ustanovili še organizacijo za usposabljanje verskih učiteljev in pravnikov (IESH), saj so se soočali s težavami primernih kandidatov. Razlog je migracija v 60. in 70. letih 20. stoletja, ki je bila manj radikalizirana in je sprejemala sekularnost. Vse skupaj so povezali s finančno strukturo, kjer so nepremičnine med največjim premoženjem, večina donacij pa je iz Katarja in Turčije.

Vir: Unsplash

Niso vse islamske organizacije pod okriljem MB

Združenje islamskih organizacij v Franciji (UOIF) ima pod svojim okriljem več kot 280 organizacij. Samo UOIF sicer formalno ni del mreže MB, toda po besedah Habiba in nekdanjega vodje MB Jusufa Kardavija te organizacije delijo ideologijo in cilje MB. Toda MB iz arabskega sveta ne nadzira in koordinira UOIF in drugih islamskih organizacij neposredno, zato bi bilo zmotno vse islamske organizacije poriniti v okrilje vpliva MB.

To je razlog za pazljivost, da ne bi islamski skupnosti naredili krivice in muslimane, ki sicer podpirajo evropske ustavne in svobodne sisteme, potisnili v izgon ter s tem zanikali lastne evropske vrednote. Pomembno je, da se ob boju proti islamistični radikalizaciji ne demonizira muslimanske skupnosti kot celote, ampak se dejansko ugotovi, kateri deli ogrožajo temelje evropskih vrednot in političnih sistemov. Ne gre za pregon, ampak za integracijo z versko svobodo.

Pomembno je, da se ob boju proti islamistični radikalizaciji ne demonizira muslimanske skupnosti kot celote, ampak se dejansko ugotovi, kateri deli ogrožajo temelje evropskih vrednot in političnih sistemov.

Kaj je zakrivila evropska politika

Evropa novih prišlekov iz muslimanskih držav ni uspela integrirati, zato so se ti velikokrat znašli v getih, kjer so živeli izključno pripadniki njihove skupnosti. Popolnoma normalno je, da je po migraciji v drugo državo migrant osamljen, morda ne zna jezika, zato si velikokrat ne more pomagati. Če mu uradne institucije in domačini ne dajo priložnosti za migracijo in integracijo, potem bo poiskal tisto, kar pozna.

To je glavni greh evropske politike, ki je na desni iskala poceni delovno silo, na levi pa volilne glasove. Na cedilu niso pustili le novih prišlekov, ampak tudi domačine. Namesto integracije je zazevala luknja, ki so jo zapolnili islamisti in Muslimanska bratovščina.

Zanje je bila to izjemna priložnost, da končno uresničijo sanje o zavzetju evropskega kontinenta, čeprav tega niso govorili na glas niti med muslimanskimi skupnostmi. Toda leta propagande in ideološkega usposabljanja so naredila mlajše generacije radikalnejše, četudi so bili njihovi starši bližje sekularni državi. Danes je mreža islamistov postala tako velika, da jo je treba ustaviti, saj se je razširila od univerz vse do parlamentov. Na to nas opozarjajo nasilni protesti po evropskih državah, kjer se vihtijo zastave džihadističnih organizacij, porast napadov na judovsko prebivalstvo pa dosega rekorde.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike