V Avstraliji so se rodile izjemno redke enojajčne četverčice

Emily, Harriet, Alexa in Catherine so se razvile iz ene oplojene jajčne celice, ki se je razdelila, tako da so iz nje nastali štirje zarodki. Vir: Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK

V bolnišnici v Brisbanu so se rodile štiri enojajčne deklice, spočete spontano in brez postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Razvile so se iz ene oplojene jajčne celice in si delile eno posteljico. Zdravniki ocenjujejo, da bi lahko šlo za prvi znani primer v Avstraliji.

V avstralskem mestu Brisbane so se 14. julija rodile štiri enojajčne deklice, ki so bile spočete spontano, brez postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Emily, Harriet, Alexa in Catherine so se razvile iz ene oplojene jajčne celice, ki se je razdelila, tako da so iz nje nastali štirje zarodki.

Vse štiri deklice so si delile eno posteljico, zaradi česar zdravniki nosečnost opisujejo kot izjemno redek in zelo tvegan primer. Po njihovih navedbah bi lahko šlo za prvi znani primer spontano spočetih enojajčnih četverčic s skupno posteljico v Avstraliji. Ker ni javno dostopne nacionalne evidence vseh podobnih rojstev, tega sicer ni mogoče predstaviti kot dokončno potrjen prvi primer v zgodovini države.

Deklice je pri 28 tednih in štirih dneh nosečnosti s carskim rezom rodila 34-letna Jenitar Sau Na'amoana. Porod je potekal v bolnišnici Royal Brisbane and Women’s Hospital v avstralski zvezni državi Queensland. Na’amoana in njen mož Jortham sta imela pred rojstvom deklic že štiri otroke, ki so stari od enega do deset let. Nove nosečnosti nista načrtovala, zato je bilo odkritje, da pričakujeta četverčke, za družino veliko presenečenje.

Eden najredkejših pojavov pri večplodnih nosečnostih

Enojajčni oziroma monozigotni večkratniki nastanejo iz ene oplojene jajčne celice. Pri običajnih enojajčnih dvojčkih se ta razdeli na dva zarodka, pri enojajčnih četverčkih pa se morajo iz iste začetne celice razviti štirje zarodki.

Bolnišnica ocenjuje, da se monozigotni četverčki pojavijo približno v enem od 15 milijonov nosečnosti. Gre za oceno, saj je takšnih primerov izjemno malo in zato njihove dejanske pogostosti ni mogoče natančno določiti. Primer iz Brisbana je lahko še redkejši, ker so si vse štiri deklice delile eno samo posteljico.

Nosečnost je nastala spontano, kar pomeni, da starša pri zanositvi nista uporabila postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ta podatek je pomemben, ker so nosečnosti s trojčki ali četverčki pogosteje povezane z zdravljenjem neplodnosti, predvsem kadar se razvije več ločenih oplojenih jajčnih celic. Pri deklicah iz Brisbana pa je šlo za eno samo oplojeno jajčno celico, iz katere so se razvili štirje genetsko zelo podobni zarodki.

Zdravniki primera ne opisujejo kot redkega samo zaradi števila otrok, temveč predvsem zaradi kombinacije okoliščin: četverčice so bile enojajčne, spočete so bile spontano in vse so bile povezane z isto posteljico.

Ena posteljica je pomenila dodatno tveganje

Nosečnost, pri kateri si več plodov deli eno posteljico, zahteva posebno pozornost. V skupni posteljici se namreč razvijejo povezave med krvnimi žilami posameznih plodov. Če pretok krvi ni uravnotežen, lahko nekateri plodovi prejmejo več krvi in hranil, drugi pa manj.

Specialistka za maternalno-fetalno medicino in porodničarka dr. Alexa Bendall je pojasnila, da lahko pri takšni nosečnosti pride do zastoja rasti, motenj v pretoku krvi in drugih resnih zapletov. Tveganje je povečano tako za otroke kot za mater. Dejstvo, da so vse štiri deklice primerno rasle in da nosečnosti niso zaznamovali najhujši pričakovani zapleti, je zato označila za izjemno.

Na'amoano je zdravniška ekipa spremljala že od desetega tedna nosečnosti. Približno vsaka dva tedna je opravila ultrazvočni pregled, s katerim so zdravniki spremljali rast deklic, njihovo prekrvavitev in morebitne razlike v razvoju.

V 25. tednu nosečnosti so jo sprejeli v bolnišnico, ker je imela skrajšan maternični vrat. To je še povečalo nevarnost prezgodnjega poroda, zato je potrebovala stalen zdravniški nadzor. Zdravniki so si prizadevali, da bi nosečnost trajala najmanj 28 tednov. Deklice so se nato rodile štiri dni po doseženi meji, ki jo je zdravstvena ekipa ocenila kot pomemben cilj.

Rojene so bile zelo prezgodaj

Svetovna zdravstvena organizacija za prezgodaj rojene opredeljuje otroke, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Otroke, rojene med začetkom 28. in koncem 31. tedna, uvršča med zelo prezgodaj rojene. Deklice iz Brisbana so bile torej rojene zelo prezgodaj, saj se je porod zgodil pri 28 tednih in štirih dneh.

Prezgodnje rojstvo je eden najpogostejših zapletov večplodnih nosečnosti. Otroci, rojeni tako zgodaj, še niso dosegli polne telesne zrelosti, zato po rojstvu praviloma potrebujejo specializirano neonatalno oskrbo. Pogosto potrebujejo podporo pri dihanju, hranjenju in vzdrževanju telesne temperature, vendar bolnišnica podrobnosti zdravljenja posamezne deklice ni objavila.

Vse štiri novorojenke ostajajo na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov, kjer jih zdravstveno osebje spremlja med rastjo in razvojem. Bolnišnica je sporočila, da trenutno napredujejo izjemno dobro in da bodo na oddelku ostale, dokler ne bodo dovolj razvite in močne za odhod domov.

Ker so bile deklice rojene zelo prezgodaj in njihovo zdravljenje še poteka, ni primerno brez pojasnila trditi, da so že povsem zdrave. Natančneje je zapisati, da so po navedbah zdravnikov v dobrem stanju in da njihov dosedanji razvoj poteka spodbudno.

Starša Jortham in Jenitar. Vir: Facebook

Ob rojstvu so tehtale nekaj več kot kilogram

Med deklicami je bilo ob rojstvu razmeroma malo razlik v teži: Emily je tehtala 1.025 gramov, Harriet 1.121 gramov, Alexa 1.120 gramov, Catherine pa 1.151 gramov.

Najlažja Emily je tehtala 126 gramov manj od najtežje Catherine. Vse štiri so ob rojstvu tehtale manj kot 1.200 gramov. Svetovna zdravstvena organizacija med novorojenčke z nizko porodno težo uvršča otroke, ki ob rojstvu tehtajo manj kot 2.500 gramov, ne glede na trajanje nosečnosti.

Njihove porodne teže so bile glede na zgodnjo gestacijsko starost za zdravnike spodbudne. Dr. Bendall je poudarila, da so deklice do 28. tedna dobro rasle, čeprav je pri plodovih, ki si delijo posteljico, nevarnost neenakomerne rasti povečana.

Pri porodu je sodelovalo okoli 20 zdravstvenih delavcev

Zaradi tveganega poroda se je bolnišnica nanj skrbno pripravila. V operacijski dvorani je bilo približno 20 zdravstvenih delavcev, med njimi porodničarji, babice, anestezijsko osebje, operacijska medicinska sestra in štiri neonatalne ekipe.

Vsaka deklica je imela svojo ekipo, ki jo je takoj po rojstvu sprejela, pregledala in začela oskrbovati. Pri rojstvu več zelo prezgodaj rojenih otrok je namreč treba poskrbeti, da je za vsakega novorojenčka hkrati na voljo dovolj osebja in opreme.

Tudi mati je porod dobro prestala. Po besedah dr. Bendall je med carskim rezom izgubila nekaj krvi, vendar izguba ni bila večja od pričakovane pri porodu četverčkov. Zdravnica je po porodu sporočila, da mati okreva dobro.

Vir: Shutterstock

Ena od deklic je dobila ime po zdravnici

Ena od četverčic, Alexa, je dobila ime po dr. Alexi Bendall, ki je družino spremljala od zgodnjega obdobja nosečnosti. Zdravnica je odločitev staršev opisala kot posebno priznanje in dejala, da se počuti počaščeno, ker je lahko sodelovala pri rojstvu deklic.

Za Jenitar in Jorthama se je družina z rojstvom četverčic povečala s štirih na osem otrok. Medtem ko deklice ostajajo na neonatalnem oddelku, starša čas preživljata med domom, kjer so njuni starejši otroci, in bolnišnico.

Rojstvo je pritegnilo veliko pozornosti, vendar zgodba ni izjemna samo zaradi statistične redkosti. Nosečnost je kljub zelo velikemu tveganju trajala več kot 28 tednov, vse štiri deklice so se rodile žive in z razmeroma podobnimi porodnimi težami, njihova mati pa po zahtevnem porodu okreva dobro.

Zdravstveno stanje novorojenk bo treba spremljati še naprej. Za zdaj pa bolnišnica poroča, da deklice napredujejo izjemno dobro in da imajo po oceni zdravnikov spodbudne možnosti za nadaljnji razvoj.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

SKOK v bazen?
23. 7. 2026 ob 6:00
Slovenija, dežela čudes
22. 7. 2026 ob 10:00

Prihajajoči dogodki

SEP
11