Zdravstvo potrebuje urgentno zdravljenje

Avgusta 2022 je bilo po nastopu nove vlade Roberta Goloba v medijih zapisano: »Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ne uživa več podpore ministrstva za zdravje. Po mnenju ministra Danijela Bešiča Loredana bi generalni direktor osrednje slovenske bolnišnice Jože Golobič moral takoj odstopiti in prevzeti odgovornost. Med glavnimi očitki vodstvu so bili slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki.« Golobič je po ministrovem pozivu zapisal, da ga dojema kot politično potezo in da ne vidi razlogov za odstop. V dopisu ministru, predsedniku vlade in članom sveta UKC je takrat poudaril, da medijsko polemiziranje še nikoli ni in tudi tokrat ne bo rešilo stanja v slovenskem zdravstvu. Nato si je očitno premislil, saj je odstopil. Razlogov za odstop ni želel komentirati.

To je bil klasičen postopek nasilnega izven sistemskega in izven zakonskega odstranjevanja vodstvenih ljudi po slovenskih zdravstvenih ustanovah s strani tedanjega ministra z metodo pritiskov. To svoje početje je praviloma zagovarjal s tem, da vodstva ne poslujejo dovolj dobro in da bodo nova vodstva poslovala boljše, nakar so ga dogodki, ki so sledili, postavili na laž in na koncu nam je bilo jasno, da je bil tudi minister za zdravje del maščevalnega nedemokratičnega pohoda predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je odločil, da bo v družbi počistil janšizem in janšiste in je to tudi javno povedal ter zagovarjal, čeprav mu danes spomin na to temo ne deluje ravno najbolje. Če bi bili dovolj demokratična država, bi predsednik vlade moral zaradi tega tedaj takoj odstopiti, kar sem javno zapisal tudi takrat, pa se ni nič podobnega zgodilo.

Ne gre za zadevo Bobnar, ampak za čiščenje janšistov.

Bo šlo, @24ur_com @rtvslo @TarcaRTVSLO ? https://t.co/8XuFaYigrb

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 9, 2025

Ob tem, ko to berete, morate vedeti, da so ti direktorji vodili zdravstvene ustanove v najtežjem času za slovensko zdravstvo v zadnjih 100 letih in uspeli uspešno obvladati epidemijo covida, kar je zapisal v odmevnem članku tudi časopis The Economist.

Ti direktorji so vodili zdravstvene ustanove v najtežjem času za slovensko zdravstvo v zadnjih 100 letih in uspeli uspešno obvladati epidemijo covida.

Utapljanje v izgubah

Potem je na mesto direktorja UKCL v januarju 2023 prišel nov direktor zdravnik docent dr. Marko Jug. Kasneje smo izvedeli, da je v mladosti skupaj veslal z Robertom Golobom. Leto 2023 je z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic, kljub temu, da je minister Bešič v skromnem letu svojega mandata uspešno menjaval vodstva bolnišnic. Največjo izgubo, to je 20,7 milijona evrov, je imel UKC Ljubljana.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je na seji, ki je potekala 29. januarja 2025, med drugim seznanil s poslovanjem kliničnega centra v prvih 11 mesecih leta 2024. V tem obdobju je izguba zavoda znašala 32,9 milijona evrov. Leto 2025 je UKCL zaključil z minimalnim presežkom 600.000 evrov, vendar pa analizni podatki kažejo, da bi brez 30 milijonov evrov izredne državne proračunske pomoči posloval z okoli 29,4 milijona evrov primanjkljaja. Te dni nas je minister Ostrc seznanil, da ima tudi UKCL izgubo v prvih petih mesecih 2026 v višini 4,9 milijona evrov.

UKC Maribor: spodbujanje negativnega stanja

Minister Danijel Bešič Loredan, ki je bil tedaj tudi podpredsednik vlade RS in je bil po njegovih izjavah v medijih v velikem prijateljskem razmerju s predsednikom vlade RS, je zamenjal tudi direktorja UKC Maribor dr. Antona Crnjaca, ki je vsako leto posloval s pozitivnim presežkom. Dr. Anton Crnjac se je pod dolgotrajnimi pritiski ministra Danijela Bešiča Loredana septembra 2023 odločil za odstop, ker je menil, da nima smisla vztrajati.

Na njegovo mesto je nato prišel dr. Vojko Flis, ki je dr. Antonu Crnjacu pred leti predal mesto direktorja z visoko izgubo UKC Maribor. Finance so 20. 11. 2024 poročale, da znaša devet mesečna izguba v UKC Maribor 4,8 odstotka prihodka. Torej je zamenjava vodstva prinesla slabše poslovanje in ni izboljšala poslovanja. Minister Danijel Bešič Loredan seveda za to napačno odločitev ni več odgovarjal, ker mu je predsednik vlade dr. Robert Golob v vmesnem času že predložil odstopno izjavo. Minister jo je podpisal eno leto po nastopu mandata; natanko v tistem času, kot sem mu napovedal ob najinem razgovoru, pa mi tedaj ni verjel; mislil je, da bo minister osem let.

Včeraj je minister dr. Tadej Ostrc povedal, da ima UKC Maribor izgubo v prvih petih mesecih leta 2026 v višini 9,8 milijona evrov.

Pod vodstvom dr. Antona Crnjaca je UKC Maribor vsako leto posloval s pozitivnim presežkom. Na njegovo mesto je prišel dr. Vojko Flis, ki je dr. Antonu Crnjacu pred leti predal mesto direktorja z visoko izgubo UKC Maribor. 

Enaka zgodba na NIJZ

Minister Danijel Bešič Loredan je zahteval tudi odstop direktorja NIJZ Milana Kreka, ki je prevzel NIJZ v globoki izgubi (preko dveh milijonov), kasneje posloval pozitivno in povečal prihodek NIJZ skoraj še za enkrat ob enakem številu zaposlenih. Direktorju je minister v razgovoru povedal, da mora odstopiti, ker je tako zahteval predsednik vlade Robert Golob. Sprva direktor, ki je končno postavil okvir poslovanja in strategijo razvoja NIJZ in končno posloval z pozitivnim izidom ni hotel odstopiti, a je moral nato zaradi pritiskov ministra, ki ni hotel plačati storitev NIJZ, in zaradi diskreditacij v javnosti odstopiti.

Novo vodstvo NIJZ je leto 2025 zaključilo z izgubo (1,2 milijona evrov), kljub temu, da jim je predhodni direktor zapustil kar nekaj milijonov velik presežek. Sedaj skuša vodstvo s sanacijskimi ukrepi rešiti finančno zagato.

Direktorju je minister v razgovoru povedal, da mora odstopiti, ker je tako zahteval predsednik vlade Robert Golob.

Bo kdo odgovarjal?

Vsi trije prikazani primeri, kažejo na to, kako na pamet je minister Danijel Bešič Loredan menjal direktorje in kako velike posledice so potem nastale zaradi teh menjav in, kar je najbolj žalostno, za tako početje nikoli ni nihče odgovarjal.

21. julija 2026 je minister Ostrc pred javnostjo odkrito spregovoril o veliki izgubi Ministrstva za zdravje in nekaterih slovenskih bolnišnic. Na ministrstvu mu je bivša ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel zapustila 200 milijonsko finančno luknjo. Ob tem je treba dodati informacijo, da je bil proračun Ministrstva za zdravje v letu 2026 sprejet v višini 768 milijonov evrov. Torej luknja je velika več kot eno četrtino letnega proračuna. Nekatere bolnišnice pa bi po izjavi ministra lahko do konca leta pridelale dodatnih 100 milijonov evrov izgube. Od 26 spremljanih bolnišnic ima v prvih petih mesecih izgubo štirinajst bolnišnic. Med njimi sta na vrhu lestvice ravno UKC Ljubljana (4,9 milijona evrov) in UKC Maribor (9,8 milijona evrov), oba z direktorji, ki jih je postavila Vlada Roberta Goloba.

Od 26 spremljanih bolnišnic ima v prvih petih mesecih izgubo štirinajst bolnišnic, tudi UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Minister se je odločil prav, da je podrobneje analiziral poslovne rezultate Ministrstva za zdravje in našel finančno luknjo in da je to tudi odkrito in pogumno povedal javnosti. Ob prvem pregledu so namreč ugotovili, da številni podatki niso bili zbrani, številni postopki niso bili ustrezno evidentirani, predvsem pa ni bilo mogoče oceniti dejanskega finančnega položaja ministrstva in zdravstvenega sistema.

Minister govori na podlagi podatkov

Na vse to sem opozarjal predsednika vlade Roberta Goloba v tedenskih kolumnah, a je bil modro tiho. Tiho je tudi sedaj, ko minister Ostrc s prstom kaže, kakšno ministrico smo dejansko imeli. V zapisu Svobode so le zapisali: »Vsakodnevno ponavljanje predstavnikov nove Janševe vlade, da so prevzeli javne finance v katastrofalnem stanju, empirično preprosto ne drži«. Torej preprosto se poslužujejo metode zanikanja. A kako naj jim verjamemo, ko novi minister operira s konkretnimi in s podprtimi realnimi podatki in ne z namišljenimi ali prirejenimi podatki.

Med prvimi ugotovitvami je minister navedel tudi več odprtih postopkov proti Sloveniji pred Evropsko komisijo in Sodiščem Evropske unije, ki se nanašajo na ureditev zdravstvenega sistema. Ministrstvo je opravilo tudi pregled črpanja evropskih sredstev. Pri infekcijski kliniki tako pričakujejo 20 milijonov evrov manj evropskih investicijskih sredstev. Ob veliki finančni luknji, ki mu jo je zapustila predhodnica dr. Valentina Prevolnik Rupel, bo ta manko težko pokriti in zagotoviti sodobno infekcijsko kliniko.

Osnovna naloga ministrstva je tudi sprejemanje zakonskih aktov in od teh jih je bilo od predvidenih 20 sprejetih samo šest, 14 pa jih ob izteku zakonskih rokov in ob polni uveljavitvi zakona o zdravstveni dejavnosti 21. maja letos še ni bilo sprejetih.

Nadzorov ni bilo

Minister je izpostavil tudi področje strokovnih nadzorov v zdravstvu. Zaradi sprememb zakonodaje se po njegovih navedbah več kot leto dni niso izvajali redni in izredni strokovni nadzori. Strokovni nadzori v zdravstvu so nujni in opozarjal sem na to, da mora biti strokovni nadzor v strokovnih krogih in ne na političnih nivojih, pa so bili na ministrstvu tedaj gluhi za vse pripombe.

Pred spremembo zakonodaje je te naloge opravljala Zdravniška zbornica Slovenije, ki so ji bila pozneje javna pooblastila odvzeta in to nalogo bi moralo sedaj prevzeti ministrstvo, torej politični nivo.

Več kot leto dni se niso izvajali redni in izredni strokovni nadzori.

Ob odkriti komunikaciji ministra za zdravje, kakšno stanje je prevzel, me to stanje ne čudi; poznavalcem zdravstvenega sistema je bilo že dolgo jasno, da ministrica žal kot ekonomistka in doktorica znanosti ne obvladuje situacije v zdravstvu. Kot sem nekoč zapisal, bi bilo veliko bolje, da bi šla pogosteje na sprehod v Tivoli in popila kakšno kavo več ter počakala na zamenjavo, kot da je sprejemala odločitve, ki sedaj delajo sive lase sedanjemu ministru. A zdi se, da je imela celo nalogo ministru zagreniti prvo leto dela, ko se bo moral ukvarjati predvsem z zgrešenimi potezami predhodne vlade.

In tu sem predvsem pogrešal od ministra, kaj bo naredil, da bi konstruktivno rešil nastalo situacijo v zdravstvu. Ni navedel prioritet in ni navedel strategije in postopkov, ki bodo zdravstvo rešili iz nastale zagate in njegovega vratu iz zanke, ki mu jo je nastavila njegova predhodnica. Dodal je le, da pripravljajo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bodo predstavili v prihodnjih mesecih. Tu mu želim veliko sreče, ker jo bo v stanju, v kakršnem je zdravstvo, tudi resnično potreboval. Navrgel pa je tudi nekaj usmeritev, češ da je njihovo jasno izhodišče, da morajo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo.

Igranje z denarjem

Premalo se spoznam na kazensko zakonodajo, a ob takih kršitvah bi morala tudi kazensko odgovarjati ministrica in predsednik vlade. Se pa bojim, da temu ne bo tako in da bo ostalo le zapisano v zgodovini, kako presneto neodgovorno so se v zdravstvu igrali z denarjem v času vlade bivšega predsednika vlade RS Roberta Goloba.  

Nova plačna reforma pobira veliko dodatnega denarja in za povrh je ZZZS preko ministrice znižala – po stari socialistični navadi – vse cene storitev za en odstotek. Nedvomno tudi ta dva ukrepa vplivata na izgube bolnišnic. Le te odgovarjajo ministru, da imajo izgubo zaradi sistemskih ukrepov prejšnje vlade, ki je povečala odhodke za višje plače in znižala cene storitvam.

Minister bo naložil vodstvom bolnišnic, da naredijo sanacijske ukrepe. Zanima me, zakaj jim mora on naročiti nekaj, kar bi oni morali že na svetih zavodov sami sprejeti in že izvajati in poročati ministru, kako sanirajo izgube. Po tihem pa vsi direktorji zdravstvenih zavodov verjetno upajo, da bo minister, tako, kot so vsi ministri do sedaj, našel dodatna sredstva v proračunu in jim znižal izgubo, zato za sanacijo verjetno niso najbolj zagreti.

Po tihem direktorji zdravstvenih zavodov verjetno upajo, da bo minister, tako, kot so vsi ministri do sedaj, našel dodatna sredstva v proračunu in jim znižal izgubo.

Zanima pa me predvsem, kaj bo on naredil na strateškem nivoju, kaj bo spremenil v zakonodaji itd. Tudi on je na potezi, da naredi red v zdravstvu, zato ne more pričakovati ukrepov samo od vodstev zavodov, ampak mora tudi sam sprejeti radikalne ukrepe, če želi zmanjšati izgubo na ministrskem nivoju in v bolnišnicah.

To je še v fazi analize in včeraj nam pred dnevi ni znal povedati kaj več od trenutnih ugotovitev. Prihodnjič – upam – bo imel minister konkretne rešitve, sicer se bo počasi začel potapljati, ker nima veliko časa za rešitev problemov in izzivov, ki mu jih je s prijaznim nasmeškom na obrazu zapustila bivša ministrica, stanje v zdravstvu pa mu je mimogrede preluknjala kot ledena skala Titanik, ki se nato počasi potaplja in se ga le s težavo še drži nad vodo.

Časa ni

Minister mora presneto hitro ukrepati, ker časa ni na pretek in vsak zamujen dan se pozna na sistemu, ki je bil zadnja leta v veliko škodo nas vseh izrazito slabo voden. Sedanji minister ima z ekipo enkratno priložnost da sistem reši in da prekine tradicijo menjavanja ministrov in da naš Titanik končno zapluje v mirne vode. Če minister pri tem ne bo uspešen, bo sistem pokopal njega in njegovo ekipo in začeli bomo teči nov krog z novim ministrom.

Pa kaj zato, saj smo se že navadili na to in nekaterim bi se zdelo že zelo čudno, če bi Ostrcu uspelo in bi morali začeti v zdravstvu drugače delovati. Spremembe so vedno težke a brez sprememb ni napredka, to je dobro vedeti preden se postavimo proti spremembam v zdravstvenem sistemu. Zato je veliko bolje, da jih podpremo in z njimi izplavamo iz težav, v katerih se nahajamo vsi od izvajalcev do bolnikov in na koncu tudi sam minister.

Spremembe so vedno težke a brez sprememb ni napredka.