Se nam obeta referendum glede prepovedi ogrevanja na plin in drva?

Zeleni prehod je ena bolj perečih tem za celotno Evropsko skupnost, vsaj kar se tiče političnih odločevalcev. Ljudi medtem bistveno bolj skrbijo vojna v Ukrajini, migracije in naraščajoče cene življenjskih stroškov.

Na to je danes opozorila tudi Nova Slovenija, ki napoveduje referendum, če vlada iz predloga novele energetskega zakona ne umakne najbolj spornih določb – prepovedi kurjenja plina in drv kot primarnih virov ogrevanja v strnjenih naseljih. V luči evropskih volitev napovedujejo tudi revizijo aktualnega pristopa zelenega prehoda.

V Evropski ljudski stranki, ki je bila v preteklosti skupaj s socialisti, liberalci in zelenimi ena ključnih promotork zelenega prehoda, je že zaznati prve premike stran od nepremišljenega drvenja v zeleni prehod. Tako so že pomagali zavrniti nekatere najbolj sporne direktive, denimo o škropljenju, a mnogi se bojijo, da so Evropske volitve preblizu, narejenega pa premalo, da bi volivcem vzbudili zaupanje, da v zeleni prehod ne želijo več riniti z glavo skozi zid.

V imenu zelenega prehoda v uvozno odvisnost

Evropa je namreč odgovorna zgolj za 7 odstotkov svetovnih emisij, izpuste pa je v primerjavi z letom 1990 že zmanjšala za tretjino. Tudi če jih povsem izniči, se to ne bo poznalo na svetovnem podnebju, saj jih azijske države povečujejo bistveno hitreje. Se pa bo bistveno poznalo na življenjih Evropejcev ter konkurenčnosti evropskega gospodarstva, opozarja Jernej Vrtovec (NSi) in dodaja, da je zeleni prehod, ki ga je kot minister pa lastnih besedah tudi sam podpiral, potreben resne revizije.

Lani smo v Kidričevem tako ustavili proizvodnjo primarnega aluminija. Namesto slovenskega aluminija avtomobilska industrija zdaj kupuje kitajskega s šestkrat večjim ogljičnim odtisom, opozarja Vrtovec, na tak način pa postajamo uvozno vse bolj odvisni. »Še posebej pri strateških komponentah bi morali biti toliko pametni, da bi poskrbeli za manjšo uvozno odvisnost.«

Prepoved kurjenja na plin

Še bolj radikalno pa skuša slovenska vlada udariti po Slovencih. S 1. 7. 2024 bo namreč prepovedano projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski ali utekočinjen naftni plin in drva ter podeljevanje novih koncesij za distribucijo plina, podaljševanje obstoječih pa bo močno oteženo, saj skuša vlada odpraviti ogrevanje na plin in drva.

A Slovenija ima »dobro razvejano plinsko omrežje, prek katerega se ogreva več kot 100.000 ljudi v Sloveniji. Distribucija plina v Sloveniji je učinkovita in kakovostna, ustvari pa manj kot 2 % CO2 v Sloveniji.« Prvi bi se na udaru utegnil znajti Maribor, kjer distributerju koncesija poteče že leta 2027, torej čez tri leta, opozarja Vrtovec.

»Za zeleni prehod je potrebno uporabiti vse nizkoogljične vire in vso že zgrajeno javno infrastrukturo. Nesmiselno je danes že zgrajeno infrastrukturo ukinjati, da bomo v že preobremenjeno električno omrežje vlagali enormna sredstva.« 

Ljudje ne bodo smeli kuriti plina, lahko pa se bodo ogrevali na elektriko iz plinske elektrarne

Ob tem opozori še na en nesmisel. Medtem ko se prebivalstvo s plinom več ne bo smelo ogrevati, se bodo še vedno lahko gradile plinske elektrarne. Sami torej plina ne boste smeli kuriti, čeprav za to imate infrastrukturo, lahko pa se boste ogrevali na elektriko, ustvarjeno s kurjenjem plina v plinski elektrarni.

Družini, ki ima gozd, bomo prepovedali, da se ogreva s tem gozdom

Še bistveno bolj bo predlog udaril ljudi, predvsem na podeželju, ki se primarno ogrevajo na drva. Slovenija ima 409.000 lastnikov gozdov in 450.000 registriranih malih kurilnih naprav, po nekaterih ocenah pa še približno 150.000 neregistriranih. Tudi vsi ti bodo morali, ko njihovim kurilnim napravam poteče življenjska doba, ogrevanje spremeniti na elektriko, najverjetneje toplotno črpalko. »Družini, ki ima gozd, bomo prepovedali, da se ogreva s tem gozdom,« opozarjajo v NSi ob tem, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi in se sooča tudi z zaraščanjem.

Kot ugotavljajo, vlada ustvarja odlične pogoje za preprodajalce električne energije iz sonca na račun hudih podražitev za prebivalstvo. Zato napovedujejo, da bodo v primeru sprejetja zakona, takšnega, kakršen je, ljudi pozvali, da se o njem izrečejo na referendumu. Do takrat sicer nameravajo tvorno sodelovati z vlado pri preoblikovanju zakona z obsežnimi amandmaji, s katerimi bi črtali sporne omejevalne člene ter vzpodbudili uporabo jedrske energije.

Slednja je namreč po njihovem mnenju za doseganje zelenega prehoda ključna.

Vrtovec: »Zeleni prehod na zunaj zelen, znotraj rdeč«

V luči evropskih volitev tako opozarjajo: »Evropska unija lahko izvede zeleni prehod, če zagotovi dovolj čiste električne energije. Brez jedrske energije zeleni prehod ni mogoč. […] Trenuten pristop k zelenemu dogovoru je izrazito aktivističen, ideološki, navzven zelen, znotraj rdeč in prinaša uničenje evropskega gospodarstva in industrije ter več revščine za ljudi,« še opozarjajo v NSi.

Temu pritrjujejo tudi evropski volivci, ki vprašanje okolja in podnebnih sprememb potiskajo vse bolj v ozadje. Eden vidnejših protagonistov aktivističnega zelenega prehoda in nekdanji podpredsednik evropske komisije Franz Timmermmans je nedavno prejel zaušnico nizozemskih volivcev, ki so pol več kot njegovi koaliciji socialistov in zelenih namenili desno-populističnim svobodnjakom Geerta Wildersa. Stran od zelenih politik pa se obračajo tudi drugod po Evropi.

Navdušenja za zeleni prehod med volivci vse manj

Po podatkih evrobarometra so okolje in podnebne spremembe po pomembnosti za državljane članic EU šele na šestem mestu. Bistveno večjo pomembnost evropski volivci dajejo migracijam, mednarodnim razmeram, vojni v Ukrajini, naraščajočim življenjskim stroškom in terorizmu. Letošnjo jesen je okolje na prvo mesto postavilo le še 16 odstotkov Evropejcev, kar je 6 odstotnih točk manj kot spomladi, med Slovenci je takšnih 15 odstotkov.  

Iz podatkov Evrostata sicer lahko razberemo, da sta Evropejcem pomembna okolje in doprinos EU k njegovi zaščiti, a gredo trenutni predlogi predaleč, saj bistveno preveč dražijo življenje in omejujejo običajne ljudi.

Ljudje pa opažajo tudi nekonsistentnosti v t. i. zelenem prehodu. Evropa denimo predpisuje delež električne energije, ki mora biti pridobljen iz obnovljivih virov energije. Pri tem ni pomembno, kako je pridobljena ostala energija. Jedrske elektrarne, ki so nizko-ogljični vir, tako ne štejejo kot obnovljiv vir. Francija, ki večino energije pridobi iz jedrskih elektrarn, s svojo proizvodnjo ustvarja skoraj desetkrat manjši ogljični odtis kot Nemčija, a plačuje kazen Nemčiji, ker je delež te energije, proizveden iz obnovljivih virov, prenizek.