Razkrivamo: Gibanje Svoboda skrivaj pripravlja ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka

V uredništvu Domovine smo pridobili interni akt Ministrstva za obrambo, ki ga vodi Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda. Ta razkriva, da vladajoča stranka očitno v popolni tajnosti pripravlja teren za ponovno uvedbo naborništva oziroma obveznega služenja vojaškega roka, ki je bil v Sloveniji ukinjen leta 2002 z novelo zakona o vojaški dolžnosti, ki je vsebovala določbo o prenehanju izvajanja naborništva. 28. junija 2002 jo je v Državni zbor vložila tedanja vlada Janeza Drnovška, sprejeta pa je bila istega leta 26. septembra.

Pod interni akt, ki datira v 26. januar letos, je podpisan minister Sajovic, v njem pa minister ne govori o možnosti, da bi po 24 letih prišlo do ponovne uvedbe vojaškega roka, ampak akt kot izhodišče jemlje, da je to že »gotovo dejstvo«. Naši sogovorniki opozarjajo, da je to nezakonito, saj mora o tem najprej odločati Državni zbor. Svoboda aktivnosti tudi pri tem pelje brez javne razprave, ob tem pa krši še koalicijsko pogodbo, saj v njej jasno piše, da je naborništvo »slaba stvar«. Ali v SD in Levica sploh vedo, kaj počne Sajovic?

Ali v SD in Levica sploh vedo, kaj počne Sajovic?

Do naborništva brez nujne razprave v Državnem zboru

Že naslov in 1. člen »Akta o načrtovanju aktivnosti za ponovno uvedbo vojaške dolžnosti« ne govorita o možnosti ponovne uvedbe, ampak o načrtovanju aktivnosti za ponovno uvedbo izvajanja vojaške dolžnosti. Sajovic torej v internem aktu ne pušča odprtega političnega vprašanja, čeprav za resno načrtovanje aktivnosti najprej potrebuje demokratično odločitev poslank in poslancev Državnega zbora z navadno večino, ki bi morali podpreti spremembo zakonodaje in odmrzniti člen o naborništvu, ki ga je leta 2002 z novelo zamrznila četrta Drnovškova vlada.

Kako je torej mogoče, da se izvršilna oblast mesec dni pred volitvami vede kot da je odločitev že vsebinsko sprejeta, čeprav o tem še ni odločal parlament, v katerem Golobova vlada še vedno uživa trdno večino?

Očitno so nameravali v največji vladni stranki svoje prave namene tik pred volitvami prikriti pred javnostjo in celo pred koalicijsko partnerico Levico (za katero vemo, da oboroževanju in naborništvu ostro nasprotuje), ker je to politično oportuno. Akt je pravno izjemno problematičen, saj aktivnosti ne omejuje na analize, ampak nalaga vzpostavitev konkretnih postopkov. V 3. členu se tako uporablja izrazoslovje: »priprava postopkov, priprava načrta nabora, priprava načrta napotitve, sklenitev pogodb, določitev števila nabornikov.«

Povedano drugače, Golobova vlada torej ne razmišlja več, ali bi naborništvo imela, temveč minister že organizira, kako ga bo izvajala. Akt vzpostavlja izvedbeno infrastrukturo brez političnega mandata, naloge pa so že razdeljene Generalštabu Slovenske vojske, Direktoratu za obrambne zadeve in Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Akt vzpostavlja izvedbeno infrastrukturo brez političnega mandata, naloge pa so že razdeljene Generalštabu Slovenske vojske, Direktoratu za obrambne zadeve in Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Naloge so že razdeljene 

Generalštabu akt tako nalaga pripravo predlogov za predsednike nabornih komisij, pripravo načrta nabora, ki obsega določitev števila nabornikov po posameznih rodovih oziroma službah ter vojaških evidenčnih dolžnostih, pripravo načrta napotitve na služenje vojaškega roka, ki obsega pregled enot in vojaških evidenc, dolžnosti ter učnih centrov, kamor bodo napoteni vojaški obvezniki in določitev njihovega števila za napotitev v posameznih terminih.

Naloga generalštaba je tudi priprava načrtov popolnjevanja enot Slovenske vojske z vojaškimi obvezniki in sredstvi iz popisa ter priprava programov temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojake, podčastnike in častnike.

URSZR je Sajovic v zvezi s ponovno uvedbo naborništva z aktom zadolžil za pripravo razpisa in izbor služb, v katerih se bo izvajala nadomestna civilna služba. Uprava bo zadolžena za napotitev državljanov v te nadomestne službe in popolnitev enot v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Direktorat za obrambne zadeve pa mora pripraviti postopke za opravljanje zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav vojaških obveznikov ter skleniti pogodbe z zdravniki nabornih komisij. Naloga direktorata je tudi sam nabor in dejanska napotitev na služenje vojaškega roka ter opravljanje nadomestne civilne službe.

Časovni pritisk in zakonodajna podlaga, ki ne obstaja

Strokovnjaki opozarjajo, da gre za konkretne posege v telesno integriteto, osebno svobodo in razpolaganje s prostim časom, v demokratični ureditve, v skladu s slovensko ustavo pa se takšni posegi lahko pripravijo šele po jasni politični volji zakonodajalca. Akt torej ustvarja časovni pritisk brez javne razprave, člen pa določa rok šestih mesecev za pripravo teh dokumentov.

Akt ustvarja časovni pritisk brez javne razprave ter določa rok šestih mesecev za pripravo teh dokumentov.

Minister Sajovic z aktom odreja konkretno časovnico, projektni okvir in tempo izvajanja, ob čemer se sklicuje na zakon, ki v praksi sploh ne obstaja. V dokumentu namreč piše, da se aktivnosti določajo »po postopkih, kot jih določa zakon, ki ureja vojaško dolžnost«. Čeprav formalno zakon obstaja, se obvezno služenje ne izvaja že več kot 20 let, zato mora to spremembo najprej sprocesirati Državni zbor.

Hudo ustavno sporno je tudi, da akt uporablja obstoj starega zakonskega okvira kot pravno krinko za vzpostavljanje nove realnosti, saj kaže na premik iz »rezervne pripravljenosti« v »aktivno pripravljenost«. Sajovic z novim aktom tudi razveljavlja stari akt iz leta 2014.

Minister govori eno, dela drugo

Ministrova dejanja so tudi v popolnem nasprotju z njegovimi javnimi izjavami, da Slovenija trenutno ne razmišlja o ponovni uvedbi naborništva. »Povsod kaže, da obvezno naborništvo ni čudežna ali čarobna palčka,« je še lani poleti poudaril minister, ko se je Slovenija zavezala k dvigu obrambnih izdatkov na 3 odstotke BDP do leta 2030.

Tudi z Ministrstva za obrambo so medijem lani poleti zagotovili, »da trenutno ne izvajamo nobene dejavnosti glede ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Smo pa na ministrstvu preučili, ali imamo v državi dovolj zmogljivosti za vzpostavitev dodatnih učnih centrov, v katerih bi lahko spet usposabljali vojaške obveznike«.

Sajovic v nasprotju s koalicijsko pogodbo

Zanimivo, vzpostavitev naborništva preprečuje tudi koalicijska pogodba, ki so jo sklenile stranke Svoboda, SD in Levica. V koalicijski pogodbi aktualne oblasti je namreč zapisano, da je treba ohraniti profesionalno slovensko vojsko, »saj ima naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter ne nazadnje znižuje kvaliteto vojske kot obrambne sile«.

Naslovili smo vprašanja na Ministrstvo za obrambo, zakaj se njihova očitna namera o skorajšnji vzpostavitvi naborništva z jasno časovnico izvršitve nalog (6 mesecev), skriva pred javnostjo. Ali se zavedajo, da je takšen akt ustavno sporen, ker o tem še ni demokratično odločila večina v Državnem zboru? So o svojih aktivnostih obvestili koalicijski stranki? Ali se zavedajo, da je po obstoječi koalicijski pogodbi njihova namera neuresničljiva oziroma predstavlja kršitev koalicijske pogodbe? Kako komentirajo aktivnosti ministra, smo povprašali tudi v vladajoči stranki Gibanja Svoboda. Ali so obveščeni o teh aktivnostih ministra Sajovica in kako jih komentirajo, pa smo vprašali tudi partnerici SD in Levico.

Vprašanja smo naslovili tudi na Generalštab Slovenske vojske. Ali so aktivnosti v skladu z aktom že stekle? Imajo pomisleke sprožiti aktivnosti, dokler za to ni podlage v zakonu? Ko prejmejo odgovore, jih bomo objavili.

V koalicijski pogodbi piše, da je treba ohraniti profesionalno vojsko, »saj ima naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter znižuje kvaliteto vojske kot obrambne sile«.

Prof. dr. Jelena Juvan: Kdo bi to počel pred volitvami?

Strokovnjakinjo za varnostna vprašanja s katedre za obrambo na FDV, prof. dr. Jeleno Juvan smo prosili za komentar. Da je minister Sajovic objavil takšen interni akt, je močno presenečena. »Najprej je treba spremeniti Zakon o vojaški dolžnosti. V tem zakonu je zapisano, da je vojaška dolžnost sestavljena iz naborne dolžnosti, obveznega služenja vojaškega roka in služenja v rezervi, vendar se trenutno izvaja le naborna dolžnost, medtem ko sta drugi dve zamrznjeni. To pomeni, da je treba spremeniti zakon. Po mojih informacijah sicer obstajajo načrti za spremembo zakona, vendar formalno predlog še ni bil objavljen, ni v javni razpravi in ga ni v zakonodajnem postopku. O tem se govori že vsaj leto dni, vendar brez konkretnih korakov,« opozarja Juvanova in dodaja, da je tudi časovno vse skupaj zelo nenavadno.

»Mesec dni pred volitvami? Takšna sprememba bi zahtevala širšo politično in družbeno razpravo ter konsenz.« Sogovornica dodaja, da gre v resnici za zelo nepopularno temo »in dvomim, da bi jo kdo odkrito odpiral pred volitvami. Ravno zato je še toliko bolj nerazumljivo, da se v ozadju sprejemajo takšni akti«. Opozarja, da se brez spremembe zakona omenjenega akta ne da zakonito izvajati. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da minister prehiteva zakonodajni postopek.

Da akt ministra Boruta Sajovica predstavlja kršitev slovenske ustave, opozarja tudi upokojeni ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec. »Takšno dejanje mora imeti podlago v zakonodaji, brez tega je takšen akt nezakonit,« nam je prikimal Zobec.

Jelena Juvan sicer pravi, da obvezna vojaščina krepi odpornost družbe, poveča razumevanje, kaj vojska sploh dela, izboljša tako imenovano civilno-vojaško sodelovanje in poveča pripravljenost prebivalstva na izredne razmere. »Obvezni vojaški rok sam po sebi ne naredi Slovenije 'vojaško močne', ne nadomesti profesionalne vojske in ne odvrne resnega napadalca. Obvezni vojaški rok, kot del širšega sistema, pa lahko bistveno poveča obrambno odpornost, omogoči realno mobilizacijo, zmanjša tveganje zloma v prvih tednih konflikta in da poklicni vojski prostor in čas, da dela tisto, kar zna najbolje,« razlaga profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede.

Kakšno moč obvezni naborniki v praksi predstavljajo? Predvsem so baza usposobljenih ljudi, meni sogovornica, ki dodaja, da naborništvo samo po sebi ne poveča takoj bojne moči, temveč predvsem število ljudi, ki se priučijo osnovnih vojaških opravil in so tako usposobljeni za delovanje v krizah, ki niti niso nujno samo vojaške, temveč delujejo tudi v času naravnih nesreč. V regionalnem konfliktu ali krizi pa so naborniki ključni za hitro mobilizacijo, zapolnjevanje enot, ki bi sicer ostale podhranjene, in za razbremenitev poklicne vojske.

Strokovnjakinja poudarja, da bi vojaki na služenju obveznega roka povečali sposobnost zadrževanja ob morebitnem napadu, ne bi pa bili namenjeni ofenzivnim operacijam ali neposrednemu boju, saj so lahko koristni predvsem za varovanje ključne infrastrukture, nadzor območij in zaledja, za podporo logistiki, za teritorialno obrambo, za varovanje zavezniških sil in oskrbovalnih poti. Ne glede na morebitno prihodnjo uvedbo naborništva torej naloga Ministrstva za obrambo ostaja predvsem ohraniti profesionalno vojsko, kjer, kot smo omenjali zgoraj, prihodnost zaradi množičnih upokojitev in kadrovskih razmer ni rožnata.

Konkretne številke

Mirnodobna sestava sicer samo na papirju trenutno šteje 10.000 pripadnikov Slovenske vojske. Po podatkih Ministrstva za obrambo je konec leta 2024 profesionalna vojska štela »samo« 7.332 pripadnikov.

Vojska se sooča z množičnimi upokojitvami, ki jih novi kadri ne uspejo pokriti. V pogodbeni rezervi je bilo na začetku lanskega leta 1.171 pripadnikov.

Problem je tudi razmerje vojaki in časniki, saj je število navadnih vojakov manjše od 2.200. Minister Sajovic je lani poleti velikopotezno obljubljal 30.000 profesionalnih pripadnikov Slovenske vojske (skupaj s pogodbenimi rezervisti) do leta 2040, a je evidentno, da te ocene ne pijejo vode. Minister sicer obljublja, da služba v prihodnje bolj privlačna.

Pogoji za zaposlitev v SV so že bili znižani; dovolj je osnovnošolska izobrazba, vojakom ponujajo v najem tudi neprofitna stanovanja. Vojaški tabori, ki jih je zagnal prejšnji minister Matej Tonin, pa so se dobro prijeli. Število udeležencev od leta 2021 vsako leto narašča.