[Prejeli smo] Učitelji na mednarodni konferenci o trajnostnem razvoju

Poletni dopust je priložnost za telesni, duševni in duhovni oddih. Poleg tega je priložnost, da pridobimo nova vedenja na neobičajen način. Ne nazadnje je to dragoceni čas, ko lahko doživimo nove kraje in srečamo nove ljudi. Ko uporabim besedo srečamo, imam v mislih tisto obojestransko naklonjeno odprtost in spoštljiv pogovor o temah, ki nas skupno vznemirjajo. Službeno se med dopustom odmaknemo od svojega dela, poklicno pa ne povsem. Poklic je namreč ena od naših identitet. Običajno ne načrtujemo poklicnega druženja in intenzivnega izpopolnjevanja v okviru počitnic, toda za učitelje je mednarodna tematska konferenca vendarle najlaže izvedljiva ravno takrat.

Evropsko združenje krščanskih učiteljev, s kratico imenovano SIESC, organizira vsako poletje enotedenski kongres v eni izmed držav članic. Celotno organizacijo dogodka prevzame društvo učiteljev države gostiteljice. Letos je kongres potekal v Neaplju, Italiji, in bil že 69. po vrsti. Poleg štirih udeleženk iz Slovenije so ostali prihajali še iz Francije, Nemčije, Avstrije, Romunije, Hrvaške, Madžarske, Albanije in Švedske. Naslov kongresa je bil Gradimo prihodnost – Šola, pot k umirjenemu zelenemu prehodu.

Zeleni prehod

Študijski del je zajemal tri predavanja, ki jim je vedno sledil pogovor v treh jezikovnih skupinah. Ekonomist in teolog, p. Gaël Giraud, se je osredotočil na ekonomski in finančni vidik ekološkega prehoda. Nazorno nam je predstavil predvideni padec BDP-ja po kontinentih do leta 2050. Izračune je naredil švicarski Re inštitut, in sicer za tri možne scenarije globalnega segrevanja. Zaključek je logičen: ob hitrejšem naraščanju temperature bo tudi izpad BDP-ja večji. Ob tem bodo najbolj prizadete Indija, Oceanija, Srednja Amerika, nekatere afriške države, deloma tudi Južna Amerika. Glavni problem bosta predstavljali povišana temperatura in vlaga, zaradi česar bodo postali pogoji za življenje na nekaterih predelih povsem nemogoči. Temu pa se bo pridružilo še stopnjevano pomanjkanje pitne vode. V mnogih primerih bo potrebno pridobivati pitno vodo iz morske vode, kar bo zahtevalo veliko električne energije.

Vsekakor bodo v prihodnosti igrali ključno vlogo v ekonomiji štirje elementi: voda, energija, biomasa kot vir prehrane ter minerali. Prognoze za Evropo za prve tri dobrine so relativno dobre, le pitna voda bo ponekod v pomanjkanju. Dejstvo pa je, da Evropa nima mineralov niti fosilnih goriv, z izjemo Ukrajine. Ravno zato vidi predavatelj zeleni prehod za Evropo kot veliko možnost, da postane bolj neodvisna in samozadostna – tako na lokalni, na državni ter kontinentalni ravni. Njegov predlog je, da bi vsaka država namenila 2,3 % BDP-ja letno za zeleni prehod. Investicije bi morale biti usmerjene v energetsko sanacijo starih stavb in izgradnjo novih, v elektrifikacijo prometa, v čim bolj učinkovit javni prevoz, v uporabo sončne, vetrne, pa tudi jedrske energije (majhni modularni reaktorji). Industrija bi morala vključevati več recikliranja in temeljiti na tehnologiji vodika. Določene spremembe bi zadevale tudi kmetijstvo.

Solidarnost, empatija, dialog, multilateralizem in odgovornost

Seveda bo zeleni prehod na dolgi rok spremenil način življenja in razmišljanja. V tem okviru je predavatelj predstavil koncept skupnega in trajnostnega upravljanja nekaterih virov, kot so na primer gozdovi, vode, ribe, divjad, oceani, vesolje, v določenih primerih celo pašniki. Takšno upravljanje naj ne bi bilo podvrženo niti prostemu trgu niti državi, pač pa bi pravila o njihovi uporabi oblikovale skupnosti, katerim bi viri služili v dobrobit in korist. Zato se za te vire uveljavlja termin »skupno premoženje«, v angleščini »commons«. Predlagani koncept zveni skoraj utopično, saj v svoji osnovi temelji na solidarnosti, empatičnosti, dialoškosti, multilateralnosti in odgovornosti.

Kakorkoli, solidarnost, empatija, dialog, multilateralizem in odgovornost so vrednote, za katere moramo vzgajati sebe in mlade generacije. V vsakem primeru zagotavljajo kvalitetnejše sobivanje in boljše reševanje problemov na vseh ravneh. Da je socialna dimenzija ekološkega prehoda resnično pomembna, je v enako naslovljenem predavanju poskusila orisati tudi sociologinja Maria Carmela Agodi. Ravno tako je pomen medsebojnega sodelovanja in pogajanja izpostavil teolog p. Mauro Bossi v svojem predavanju, ki je nosilo naslov Planetarna neenakost, podnebna pravičnost in multilateralizem. Veliko idej, ki so nam (bile) ponujene v razmislek in razgovor.

Kultura in povezanost

Strokovno izobraževanje pa ni edini cilj, ki ga zasleduje SIESC. Združenje namreč spodbuja tudi spoznavanje evropskih dežel, predvsem njihove kulturne in naravne dediščine. Tako smo na uvodni prireditvi z navdušenjem prisluhnili orkestru Sanitansamble, ki združuje mlade iz socialno šibkejšega okolja ter jim nudi odlično glasbeno in posredno osebnostno formacijo. V popoldanskem času letošnjega kongresa smo si ogledali znamenitosti starega dela Neaplja s cerkvami, utrdbami, trgi in trgovskimi ulicami. Ob tem smo doživeli živahen poulični vrvež ter gost promet, v katerem so najbolj gibki brezštevilni skuterji. Prijetno nas je presenetila prijazna uvidevnost voznikov do pešcev in učinkovitost javnega avtobusnega ter podzemnega prevoza. Mimogrede smo izvedeli, da so del Neapljeve bogate kulturne in duhovne dediščini tudi trije svetniki: sv. Januarij, sv. Giuseppe Moscati in pater Dolindo Ruotolo. Seveda ni izostal niti ogled ostankov bližnjih Pompejev, ki jih je doletela tragična usoda ob izbruhu Vesuva sredi prvega stoletja. Prevzeli so nas s svojo izredno razsežnostjo. Zaključna celodnevna ekskurzija je bila namenjena obisku turističnega otočka Capri. Najprej smo se s čolnom popeljali okoli njega, potem pa se s sedežnico povzpeli še na Anacapri. Prestiž, ujet v čarobnost sinjega morja, bleščečega sonca, sredozemskega rastja in sredozemske arhitekture, nas je navdajal z občudovanjem.

SIESC-ov kongres vsekakor nudi posameznemu pedagogu bogato izkušnjo in ga ne pusti praznega. Študijsko-kulturni del ter neformalno druženje mu ponudita določene odgovore, a hkrati mu odpreta nova vprašanja. Srečanja s strokovnjaki ter s poklicnimi sotrudniki iz tujine puščajo močne vtise. Mednarodna narava kongresa utrjuje posameznikovo evropsko kot tudi narodno identiteto, izrisuje dragoceno skupno kulturno podstat ter narodnostno edinstvenost.

Mednarodna narava kongresa utrjuje posameznikovo evropsko kot tudi narodno identiteto, izrisuje dragoceno skupno kulturno podstat ter narodnostno edinstvenost.

Šolske počitnice se otrokom in mladim prevešajo v zadnjo četrtino, učiteljem pa k zadnjim dnem. Naša misel občasno že uide na delovni ritem, ki nas bo vse zajel z jesenjo. V duhu se nam učiteljem morda prikažejo posamezne podobe znanih in še neznanih učencev. Slej ko prej se ukvarjamo s predvideno snovjo, ki bo naše učence lahko pustila povsem ravnodušne, lahko pa se bo vgradila v njihovo obzorje in jim pomagala pri boljšem dojemanju sebe in današnjega sveta. Že bl. A. M. Slomšek, zavetnik slovenskih učiteljev, je dejal: »Če hočeš druge vnet, moraš sam goret.« Idilično, a resnično. A da ne pregorimo oziroma da ponovno zažarimo, potrebujemo (učitelji) poživljajoč oddih, dopust ali, če hočete, počitnice.

V obnovljenem stiku s sabo in obogateni z novimi spoznanji in srečanji imamo tako novo moč gledati v širino družbe in v globino človeka. V nas je nov zagon in spet smo pripravljeni iskati načine, kako podajati »stara« znanja, da bodo koristila mladim v prihodnosti. Skratka, ob koncu poletja smo odprti za avanturo novega šolskega leta. Pa naj bo to siesc avantura – spoznavna, iskriva, empatična, strumna, kreativna!

Napisala Klara Levstek, predstavnica DKPS za SIESC