Politični realizem evropskih držav na področju energetike ustvarja vedno bolj napete odnose v Uniji

S hladnejšim vremenom v Evropi prizadevanja za zmanjšanje porabe plina in električne energije dosegajo svoje meje in kratkotrajno olajšanje, ki ga je Unija praznovala v zadnjih nekaj mesecih, se počasi poslavlja.

Energetsko krizo v Evropi lahko obravnavamo z dveh glavnih vidikov: kratkoročni učinki in izzivi ter dolgoročni učinki in rešitve, ki pa so glavni povzročitelj sporov med državami.


Avstrijska vlada je potrdila, da bo ohranila svoje dolgoletno protijedrsko stališče do sosednjih držav, potem ko so mediji poročali, da so češki načrti za gradnjo novih jedrskih reaktorjev v bližini avstrijske meje napredovali bolj, kot je bilo načrtovano.

Poljska je prisiljena upočasniti proces zapiranja premogovnikov, vendar ne bo odstopila od svojih načrtov za zaprtje vseh premogovnikov do leta 2049, je napovedal poljski minister za državno premoženje Jacek Sasin.

Finske oblasti so zaskrbljene zaradi vse več dezinformacij, kibernetskih napadov in brezpilotnih letalnikov, medtem ko upravljavec prenosnega omrežja v državi krepi varnostne ukrepe. Države EU medtem težko najdejo skupno vizijo za kratkoročno zavarovanje kritične infrastrukture.

Kratkotrajno olajšanje

Glede na stanje skladišč Unije, ki so po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) trenutno 95-odstotno napolnjena, bo Evropa letošnjo zimo morda preživela, vendar mora za to plačati visoko ceno.

Podjetja po vsej Evropi ne omejujejo le porabe energije in nadaljujejo z običajnim poslovanjem. Zapirajo tovarne, zmanjšujejo število zaposlenih ali se selijo. Evropa je morda na poti k deindustrializaciji. Proizvodna dejavnost v evrskem območju je padla na najnižjo raven po maju 2020.

Oktobrski podatek indeksa PMI družbe S&P Global je naznanil grozečo recesijo, saj je novembra padel in je bil že četrti mesečni odčitek pod 50, kar je znak gospodarskega krčenja.

V najnovejši analizi evropske energetske krize, objavljeni 3. novembra, je Mednarodna agencija za energijo (IEA) navedla, da bi se lahko Unija v poletnem obdobju naslednjega leta soočila s pomanjkanjem kar 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina za polnjenje svojih skladišč plina.

Avstrijsko-češki nuklearni spor

Avstrija je najbolj goreča protijedrska država v Evropi, saj njena edina jedrska elektrarna zaradi velikega nasprotovanja nikoli ni začela obratovati. Dunaj zdaj toži Evropsko komisijo, ker je jedrski energiji v okviru taksonomije trajnostnega financiranja EU podelila oznako "zelena".

Avstrija bo še naprej zavzemala protijedrsko stališče do sosednjih držav, je po poročanju Ö1 dejala zelena ministrica za okolje Leonore Gewessler.

V sosednji Češki trenutno obratuje šest jedrskih reaktorjev, ki zagotavljajo približno 37 % električne energije v državi. Vlada načrtuje, da bo jedrska energija v približno 20-ih letih zagotavljala polovico električne energije v državi, kljub predvidenemu splošnemu povečanju povpraševanja po električni energiji.

Češka vlada za dosego te resne jedrske gradnje stavi na miniaturne jedrske elektrarne, tako imenovane male modularne reaktorje (SMR). Češka razmišlja tudi o dveh običajnih reaktorjih v Temelinu, ki je od Linza, tretjega največjega avstrijskega mesta, oddaljen približno 100 kilometrov.

Avstrijska mesta, ki so proti jedrski energiji, zdaj grozijo, da bodo s protesti in uličnimi blokadami zadevo prenesla na ulice.

Poljski premogovniki proti Evropski komisiji

Končni datum za delovanje rudnikov ostaja v veljavi, vendar se bo "krivulja [zaprtja rudnikov] v primerjavi s prvotnimi načrti izravnala", je dejal poljski minister za državno premoženje Jacek Sasin. "Ne moremo postati odvisni od uvoženega premoga, ki je veliko dražji od našega. Zato moramo z zaprtjem rudnikov odlašati," je dejal Sasin.

Poljska je nedavno napovedala sodelovanje z ameriškimi in južnokorejskimi podjetji pri jedrskih projektih. Po vladnem načrtu naj bi bila prva jedrska elektrarna v državi dokončana leta 2033. Vendar pa do začetka obratovanja prvega reaktorja ni dovoljeno zapreti nobenega delujočega premogovnika, je dejal Sasin.

Pridobivanje premoga bo v prihodnjih mesecih nekoliko večje kot v prejšnjih letih, je izjavil, saj je uvoz premoga že dosegel največjo zmogljivost pristanišč. Po ministrovih besedah bi morala količina premoga, ki se lahko uporabi za ogrevanje hiš, pokriti potrebe poljskih gospodinjstev.

Po podatkih poljskega statističnega urada je leta 2018 črni premog kot glavno gorivo za ogrevanje uporabljala tretjina poljskih gospodinjstev. Da bi ublažila posledice naraščajočih cen premoga, je vlada razdelila enkratno subvencijo v vrednosti 642 EUR vsem gospodinjstvom, ki so vložila vloge in dokazala, da imajo peči na premog.

Februarja letos je Evropska komisija sprožila postopek za zmanjšanje proračunskih plačil Poljski zaradi neplačane sodne kazni. Do zmanjšanja proračunskih sredstev, ki naj bi znašalo približno 15 milijonov EUR, je prišlo po tem, ko poljski organi niso plačali dnevne globe v višini 500.000 EUR zaradi neupoštevanja odredbe Sodišča EU v sporu s Češko v zvezi z odprtim premogovnikom Turów.

Poljska je v sredo napovedala, da bo do konca leta 2022 prenehala uvažati rusko nafto. Premier Mateusz Morawiecki je na novinarski konferenci dejal, da se je odvisnost Poljske od ruske nafte že precej zmanjšala, napovedani ukrepi pa bodo najbolj radikalen načrt med evropskimi državami za odvajanje od ruskih virov energije. Morawiecki je dejal, da se bo do maja zmanjšal ves uvoz zemeljskega plina, do konca leta 2022 pa uvoz nafte, saj "denar od izvoza nafte in plina odteka v Rusijo". Evropsko komisijo je pozval, naj za "pravično" trgovino obdavči vse ogljikovodike, uvožene iz Rusije.

Finska pobuda za zavarovanje kritične infrastrukture

Države EU težko najdejo skupno vizijo za kratkoročno zavarovanje kritične infrastrukture. Finsko ta problematika močno zadeva in zahtevajo konkretne premike na ravni EU.

Kar zadeva brezpilotna letala, je finska policija oktobra prejela toliko prijav o sumljivih brezpilotnih letalih kot v prejšnjih devetih mesecih letošnjega leta. Tudi kibernetski napadi na kritično infrastrukturo so v porastu, saj so se številke glede na podatke nacionalnega centra za kibernetsko varnost s treh v letu 2021 povečale na 11 v letošnjem letu.

Finska in drugi baltski partnerji se ukvarjajo tudi s spodbujanjem zadostne količine električne energije. Na srečanju v Helsinkih v prvem tednu novembra so operaterji prenosnih sistemov Baltskega morja izrazili pripravljenost "sodelovati, da bi olajšali ustreznost električne energije in drug drugemu zagotovili potrebne informacije ter sistemske storitve za zmanjšanje tveganj".

Ranljivost kritične infrastrukture EU se je znašla v središču pozornosti konec septembra po odkritem uhajanju dveh plinovodov Severnega toka v Baltskem morju, kar je bilo dejanje namerne sabotaže, ki so jo zahodne varnostne agencije pripisale Rusiji.

Od takrat so zahodni uradniki vse bolj zaskrbljeni zaradi morebitne vpletenosti Moskve v varnostne incidente na celini. Nekaj dni pozneje je sabotaža kablov, na katerih temeljijo železniške storitve, prekinila promet v več nemških regijah, kar je pri voditeljih EU vzbudilo občutek nujnosti, saj so se od takrat trudili zavarovati plinovode, podmorske kable in prometna omrežja.