Pet zavajanj glede financiranja "javnega in zasebnega" šolstva v Sloveniji

Vlada je na današnji seji sprejela novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero izenačuje financiranje obveznega javnega izobraževalnega programa na državnih in zasebnih osnovnih šolah, kot je že leta 2014 državi naložilo Ustavno sodišče. 

S tem namerava vlada, ob nasprotovanju koalicijske SD, odpraviti diskriminacijo slovenskih otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole z javno veljavnim programom in morajo za šolanje doplačevati, saj jim država program financira le 85 %. 

Tudi današnja razprava v politiki, medijih in na družabnih omrežjih je navrgla kup zmotnih, napačnih ali namerno zavajajočih trditev, ki ne prispevajo k razumevanju odnosa med vlogo države in zasebnih izvajalcev javno potrjenega izobraževanja.

Izpostavljamo pet najočitnejših med njimi.

 1. Z novelo zakona država ne izenačuje financiranja javnih in zasebnih šol

Zasebnim šolam enako denarja kot javnim (Siol) in Vlada izenačuje financiranje javnih in zasebnih šol (Dnevnik) sta zgolj dva današnja naslova v medijih, ki ne ustrezata resnici in zahtevam Ustavnega sodišča po odpravi diskriminacije.

Naslova sta napačna kar v dveh pogledih. Najprej ne gre za financiranje javnih in zasebnih šol, ampak za financiranje javnega izobraževalnega programa. Tega pa lahko izvajajo tako državne šole, kot šole, ki jih ustanovijo zasebne institucije, če izpolnjujejo (stroge) pogoje Ministrstva za izobraževanje. Trenutno se sofinancira v 85 %.

Po novem bo država morala 100 % financirati program v obveznem izobraževanju, torej v osnovnih šolah in ne v vseh ostalih zasebnih šolah, kot bi lahko sklepali iz naslovov. Pri tem pa država zasebnikom ne financira izgradnje in vzdrževanja infrastrukture in opreme.

Tako v šolah v državnem kot zasebnem lastništvu, ki se jih tiče novela zakona, gre torej za od ministrstva odobren javni program in ne za tipično zasebno šolstvo, kot ta pojem razumejo v tujini.

Javnega financiranja zasebnih šol v Slo. ne poznamo. Zasebna je npr.
British International School Ljubljana in je v celoti samoplačniška https://t.co/yHSjaa95ZS

— Svoboda (@Svobodablog) April 6, 2017

2. Zasebno šolstvo davkoplačevalce stane več kot državno šolstvo

Nekdanji šolski minister stranke SD Jernej Pikalo je na današnji novinarski konferenci trdil, da t.i. "zasebno šolstvo" davkoplačevalce stane več kot javno (državno) šolstvo:

Privzeti obvezni javni program zasebne OŠ je po obsegu manjši od javnega. Več denarja davkoplačevalcev za manj storitev.

— Jernej Pikalo (@JernejPikalo) April 6, 2017

Pri tem se nanaša na "razširjeni" program v OŠ kot so umetnost, naravoslovje in podobno, ki ga naj zasebniki ne bi izvajali, država pa ga naj bi vseeno plačala. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič sicer trdi ravno nasprotno, da tega dela država ne bo financirala (na kar je kot napačno opozorila tudi NSi).

A slednje za ugotovitev, kaj je manj obremenjujoče za davkoplačevalce, sploh ni bistveno. Zaradi stroškov infrastrukture (zgraditve in vzdrževanje objekta, kjer poteka pouk, investicije in oprema šole) je izvajanje javnega izobraževalnega programa pri zasebnikih precej cenejše, kot pa da ga izvaja država, ki mora za vse to skrbeti sama.

3. Sofinanciranje zasebnega šolstva bo uničilo kvaliteto javnega šolskega sistema

"Zasebno šolstvo predstavlja rušenje temeljev socialne države. Zažiranje v javno financiranje pa bo vplivalo v razgradnjo omrežja javnih šol, ki je v Sloveniji dobro razpredeno," smo danes slišali na novinarski konferenci Socialnih demokratov. 

A če bi recimo v mestnih središčih zasebno šolstvo prevzelo 50 % izvajanja javnih izobraževalnih programov (in s tem nase stroške infrastrukture, investicij in opreme), bi državi (občinam) ostalo ogromno denarja za investiranje v kvalitetne državne šole tako v mestih kot na podeželju, kjer pregovorno interesa za zasebno šolstvo ni.

Posledično bi bilo državnih šol v mestih morda manj, a privarčevani denar bi se lahko vložil v dodaten dvig kvalitete šol v lastništvu in upravljanju države in občin tako v mestnem kot ruralnem okolju.

Sicer pa gre v primeru 100 % izenačitve programa le za 4 zasebne osnovne šole v Sloveniji, oziroma 0,2 % vseh OŠ.

4. Prišlo bo do družbenega razslojevanja, saj bodo zasebne šole lahko obiskovali le bogati

Še eden za lase privlečenih argumentov stranke SD. Slednje bi bilo res, če šole v zasebnem lastništvu dejansko ne bi izvajale javno veljavnega programa in ga država ne bi financirala, kot to velja denimo v Veliki Britaniji.

V Sloveniji je takšna šola British International School Ljubljana, ki ima lasten program in deluje z visoko šolnino. In če bi bilo šol po tem principu pri nas denimo 30 ali več, bi te dejansko bile dostopne le za peščico in bi se šle neke vrste bogataški elitizem.

Sofinanciranje javnih programov zasebnih šol pa preprečuje ravno to, saj morajo zadostiti jasnim pogojem države (ministrstva). Med drugim tudi, da za sofinanciran del programa ne smejo zaračunavati šolnin ter da pri vpisu ne smejo delati razlik glede na "narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."  

5. 100 % sofinanciranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah bo pripeljalo do razmaha zasebnega šolstva v Sloveniji

"V zakonu ni nobene omejitve glede števila zasebnih osnovnih šol, 100 % financiranje obveznega programa pa je sporočilo, da se splača ustanavljati nove zasebne šole."

Tako je danes pred razmahom zasebnega osnovnega šolstva svaril bivši minister Pikalo.

Glede na zgoraj predstavljeno pa bi seveda lahko bili veseli, če bi bilo res tako in bi se delež zasebnih osnovnih šol iz sedanjih 0,2 % dvignil vsaj na enega ali dva odstotka.

Tudi gledano v celoti ima namreč Slovenija ob Bolgariji, Romuniji, Litvi, Latviji in Turčiji najmanj zasebnega šolstva v Evropi.

Seveda pa teh dodatnih 15 % za program nikakor ni odločilni faktor pri motivih nekoga, da bi v Sloveniji na lastne investicijske in vzdrževalne stroške postavil novo šolo.



Da razprava okrog zasebnega ter javnega šolstva pri nas sproža strasti, ki so nemalokrat pod nivojem dostojne komunikacije, pričajo nekateri spodnji tviti:

Začetek razgradnje javnega sistema za ceno tega, da bo predsednik SMC pohvaljen s strani klera ko gre v nedeljo k maši?! Proti. https://t.co/a3kR4O5Rqi

— Jernej Štromajer (@JernejStromajer) April 5, 2017

Ne le upanje po politki visoke etike in morale, tudi lažno upanje izrečenih vrednot postaja največji nateg volivcev v zgodovini SLO. #SMC

— Matjaž Nemec (@MatjaNemec) April 6, 2017

Sprijaznite se. V netotalitarnih državah država počne samo tisto, kar zasebniki nočejo ali ne morejo ali se ne splača. Vi bi pa obratno. https://t.co/8gt7M78lOP

— Žiga Turk (@ZigaTurk) April 6, 2017

Jaz bi rekel da to sploh gradi javno (!) šolstvo, medtem ko @strankaSD brani državno (!) in ne javno ?? https://t.co/ZE7B3c49hV

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) April 6, 2017

Židan je sprejetje zakona o financiranj izobraževanja komentiral kot "Cerarjevo približevanje desnici"

Odločbe US veljajo zgolj za desnico?

— Svoboda (@Svobodablog) April 6, 2017