Je tudi Konda 'padel za Svobodo'?

Oblasti in osrednji mediji so bili po smrti dolgoletnega predsednika celjskega kajakaškega kluba Dušana Konde precej redkobesedni. Policija je sporočila, da ni šlo za nasilno smrt, v javnost so bile dane informacije, da naj bi šlo za samomor, hkrati so se pojavila vprašanja o okoliščinah njegove smrti, saj se je Konda tik pred tem znašel sredi politične afere, povezane z domnevnim podkupovanjem poslancev stranke Resni.ca.

Konda je umrl 31. maja 2026, tri dni po zaslišanju na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), kjer naj bi bil ena ključnih prič v preiskavi. V zadnjih mesecih so na dan prišle nove informacije o njegovih stikih z Andrejem Ribičem, nekdanjim predsednikom uprave Darsa in vodjo volilnega štaba Gibanja Svoboda.

Septembra so kriminalisti NPU pri Ribiču opravili hišno preiskavo. Policija je potrdila, da preiskuje sum korupcijskega kaznivega dejanja dajanja podkupnine, Ribičev odvetnik pa je pojasnil, da gre za sum dogovarjanja o podkupnini za poslanca Resni.ce Aleksandra Štoreka.

Denar, hiša in avtomobil

Znano je, da je bil Konda v neposrednem stiku s Štorekom. Ta je povedal, da ga je Konda poklical in mu omenil povabilo Ribiča ter ponudbo denarja, hiše in avtomobila. Konda je navedbe o denarju zanikal in trdil, da je s Štorekom govoril predvsem o kajakaškem projektu na Špici. Povedal je tudi, da bi jim bilo po volitvah bolj všeč, če bi vlada Roberta Goloba ostala na oblasti.

Pomemben košček zgodbe je tudi SMS, ki naj bi ga Konda 15. aprila poslal Ribiču: »Sem ravnokar govoril s Sandijem Štorekom … Jutri ob 9.00 pride na Špico ... Vse mi je jasno, se bom zelo potrudil. Lp.« Ribič je Kondo poklical približno pol ure pozneje, naslednje jutro pa še pred njegovim srečanjem s Štorekom.

Po oddaji Tarča 21. maja naj bi Konda in Ribič 22. maja opravila kar 16 telefonskih klicev, od katerih jih je devet sprožil Ribič. Preiskovalci naj bi ugotovili tudi, da sta oba redno brisala zgodovino klicev in sporočil na Viberju. To so navedbe iz preiskovalnih ugotovitev, ne pravnomočno ugotovljena dejstva.

Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot je že sredi maja javno povedala, da so poslancem ponujali visoke zneske za prestop oziroma podporo levi vladni večini, govorila pa je tudi o sedemmestnih zneskih. Poleg Štoreka sta se v zgodbi omenjala še poslanca Nedeljko Todorović in Boris Mijič.

Naj še dodamo, da je bil Štorek za politične akterje posebej zanimiv, ker je kot poslanec stranke Resni.ca predstavljal jeziček na tehtnici – njegov glas bi lahko odločil o stabilnosti ali padcu vladne večine.

Vse se je začelo pri Janji Sluga

Na tem mestu je treba posebej poudariti, da se v preiskovalnih dokumentih kot prvi stik s poslancem Štorekom pojavlja poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, kar njenemu pogovoru daje dodatno težo v časovnem poteku dogodkov.

Štorek je uradno potrdil, da je bila prav ona prva, ki ga je povabila na pogovor. Zapisal je, da je bil pogovor splošen in brez ponudb, a se prav ta prvi stik danes kaže kot uvod v kasnejše pritiske, ki naj bi jih nanj poskušali izvajati prek Dušana Konde in Andreja Ribiča. Sluga vse očitke zavrača, vendar časovno zaporedje odpira vprašanja o njeni vlogi v začetni fazi dogajanja.

Hišna preiskava pri Ribiču

Ribič je po preiskavi vse očitke zavrnil in dejal, da je vse skupaj »absurd«. Zanikal je, da bi šlo za podkupovanje poslancev. Preiskovalcem naj bi predal vse, kar so iskali.

Ribičev motiv za sporno ravnanje bi sicer lahko bil predvsem političen: kot nekdanji vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda je imel neposreden interes ohraniti krhko vladno večino, zato naj bi mu bil vsak potencialni prestop poslanca strateško pomemben.

Ribič je sicer pomemben politični akter: bil je predsednik uprave Darsa, pred tem je vodil Elektro Ljubljana. Od leta 2014 je tudi predsednik Kajakaške zveze Slovenije.

Samomor ali umor?

Policija je po smrti Konde sporočila, da ni šlo za nasilno smrt. V javnosti pa so se pojavile tudi neuradne informacije o okoliščinah njegove smrti. Mediji so poročali o samomoru in ga povezovali z domnevnim pritiskom, ki naj bi ga Konda doživljal v času politične afere. Teh podrobnosti uradni organi niso potrdili.

Pri najbolj dramatičnih navedbah o krvi, številnih ranah in domnevnem sporočilu, napisanem s krvjo na steni lokala (»Oprosti družina, oprosti moji kajakaši«) je zato potrebna posebna previdnost. Za te podrobnosti trenutno ni dovolj zanesljivega javno dostopnega vira. Navedbe o domnevnem umoru so sicer postale viralne prav na družbenih omrežjih.

UDBA ☠️☠️☠️☠️☠️
Kaj je bilo s krvjo napisano na steni ob mrtvem Kondi in vloga Primoža Cirmana. In še vedno neznan vzrok smrti Ane Jud - https://t.co/mmzW9mOJeM

— Drago Zagode (@DragoZagode) September 14, 2026

Po Kondovi smrti je njegova žena Jelena zapisala, da ne želi, da bi bili na pogrebu ljudje, ki so njenemu možu v zadnjih dneh povzročili največ stisk in bolečine. Imen ni navedla. Necenzurirano pa je medtem poročalo tudi o obsežnem trolanju, ki naj bi ga bil Konda deležen tik pred smrtjo.

Toda vprašanja ostajajo. Kaj se je dogajalo v dneh pred njegovo smrtjo? Kaj je povedal preiskovalcem? Komu je še telefoniral? In predvsem – kaj je vedel o zgodbi okoli Štoreka?

Kajakaštvo kot politični kontekst?

Konda je bil dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje in eden ključnih ljudi pri razvoju celjske Špice. Dolgo si je prizadeval za ureditev oziroma posodobitev kajakaške proge na Savinji, ki bi omogočila kakovostnejše treninge in večja tekmovanja.

Za povezavo med tem projektom in politično afero za zdaj ni dovolj javno preverljivih dokazov. Je pa zanimivo, da je prav Ribič predsednik Kajakaške zveze Slovenije, nekdanji kajakaš pa je tudi Robert Golob. Ali je Konda v stikih z njima videl priložnost za razvoj kajakaštva v Celju? To za zdaj ostaja vprašanje, ne dokaz.

Konda med kladivom in nakovalom?

Pred smrtjo je Konda javno zanikal, da bi Štoreku ponujal denar ali druge koristi. Priznal je lobiranje, zanikal pa ponudbo podkupnine. Njegova razlaga je bila, da je želel predvsem govoriti o kajakaškem projektu in o tem, da bi mu bilo ljubše, če bi Golobova vlada ostala na oblasti.

Septembrska preiskava pri Ribiču in informacije o njuni komunikaciji pa dajejo zgodbi novo težo. Preiskovalci preverjajo tudi vlogo, ki jo je imel Konda pri stikih s Štorekom. To še ne pomeni, da je bila njegova vloga kazniva, kaže pa, da je bil v komunikacijo s Štorekom in Ribičem vpet precej bolj neposredno, kot bi bilo mogoče sklepati iz njegovih prvih javnih pojasnil.

Je tudi on padel za Svobodo?

Marjan Šarec je po volitvah leta 2022 dejal, da sta LMŠ in SAB »padli za (S)svobodo«. Takrat je šlo za politično metaforo. Pri Kondi pa vprašanje zveni precej bolj dobesedno, celo srhljivo.

V okviru novinarskega poizvedovanja o okoliščinah smrti Dušana Konde smo vprašanja poslali vsem akterjem, ki bi o dogodku lahko karkoli vedeli ali pojasnili: Policiji, tožilstvu, Kajak kanu klubu Nivo Celje ter Andreju Ribiču. Doslej smo prejeli dva odgovora – policije in kluba – ki ju objavljamo v celoti spodaj.