KI2: sklicujejo se na pozitivno mnenje, a direkcija načrta sploh ni presojala

Projektant centra Kemijskega inštituta se je pri vprašanjih o vplivu diafragme na podzemne vode skliceval na pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV). Na direkciji so nam zdaj pojasnili, da načrta varovanja gradbene jame niso prejeli in ga niso presojali. O poznejši spremembi dimenzij diafragme prav tako niso bili obveščeni. Če za poseg ni potrebno gradbeno dovoljenje, pa mora investitor po  pojasnilu direkcije pridobiti vodno soglasje na projekt za izvedbo. Ali je investitor takšno vodno soglasje pridobil, iz doslej prejetih odgovorov ni razvidno.

V dosedanjem poročanju o gradnji novega Centra za tehnologije genske in celične terapije Kemijskega inštituta smo odprli tudi vprašanje, kateri organ je pri svojih presojah upošteval več kot 20-metrsko globino armiranobetonske diafragme. Projektant je potrdil, da diafragma v vlogi za predhodni okoljski postopek ni bila posebej opredeljena, pri vprašanju vplivov na vodni režim in vodovarstveno območje pa se je skliceval na pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV).

Direkcijo smo zato vprašali, katero dokumentacijo so prejeli, ali so poznali dimenzije diafragme in kaj so dejansko presojali. Odgovori direkcije zdaj razkrivajo pomembno razliko med tem, da je bila diafragma v dokumentaciji omenjena, in tem, da bi bil pregledan tudi načrt njenega varovanja.

Vedeli so za 27-metrske panele

DRSV je mnenje št. 35508-518/2025-4 izdala 4. februarja 2025. Nanašalo se je na odstranitev stavbe 5 oziroma nekdanje stavbe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter manjšega dela stavbe 4. V opis posega je bilo vključeno tudi varovanje objektov in brežin z izkopom in izvedbo diafragme po obodu območja posega. Mnenje je temeljilo na dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma DGD št. 241/2025, ki jo je januarja 2025 izdelala družba ARK Arhitektura Krušec, ter na geološko-geotehničnem poročilu družbe IRGO Consulting iz julija 2024. Projekt za izvedbo oziroma PZI k vlogi ni bil priložen.

Iz njihovega odgovora izhaja, da je dokumentacija na vzhodni in severni strani predvidevala 18 metrov visoke in 60 centimetrov debele panele diafragme. Na zahodni in južni strani pa so bili predvideni celo 27 metrov visoki in 80 centimetrov debeli paneli. Konstrukcija naj bi bila podprta z začasnimi jeklenimi razporami v dveh nivojih. Na vprašanje, ali je bila direkcija seznanjena z več kot 20-metrsko diafragmo, je odgovor torej pritrdilen. Toda to še ne pojasnjuje, kako je presojala njen vpliv na vode.

Načrta niso prejeli in ga niso presojali

Ko smo na DRSV vprašali, katere konkretne vplive tako globoke diafragme na podzemne vode, vodni režim in vodovarstveno območje so presojali, so sprva odgovorili, da po dokumentaciji celotni predvideni podzemni del objekta, razen pilotov, »sega izven nivoja podzemne vode vodonosnika Ljubljanskega barja«. Z dodatnim vprašanjem smo želeli razjasniti, ali ta ugotovitev vključuje tudi 27-metrsko diafragmo in na katerih podatkih oziroma strokovnih izračunih temelji. Na direkciji so nato pojasnili, da je predložena DGD primarno obravnavala odstranitev obstoječih objektov. »V dokumentaciji je bilo sicer omenjeno varovanje z izkopom in izvedbo diafragme po obodu območja posega, vendar načrta glede varovanja ni bilo priloženega in se o njem ni presojalo,« so zapisali.

Projektantovo sklicevanje na pozitivno mnenje DRSV tako samo po sebi ne pomeni, da so na direkciji pregledali in presodili tudi načrt varovanja gradbene jame z diafragmo. Po njigovem odgovoru tega načrta sploh niso imeli. Prav tako z dodatnim odgovorom niso pojasnili, ali se navedba o legi podzemnega dela objekta glede na podzemno vodo nanaša tudi na celotno globino diafragme.

Dimenzije so se spremenile, direkcija ni bila obveščena

Med dokumentacijo, na katero je DRSV izdala mnenje, in poznejšo projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI) obstaja še ena razlika. V načrtu varovanja gradbene jame št. 3030097 iz marca 2025 so namesto 27-metrskih panelov na zahodni in južni strani predvideni 22-metrski paneli. Debelina diafragme je v tem načrtu 60 centimetrov.

Direkcijo smo vprašali, ali je bila s spremembo seznanjena in ali je zanjo izdala novo oziroma dopolnilno mnenje. Odgovor je bil nedvoumen: »DRSV o spremembi dokumentacije ni bila obveščena in zanjo ni izdala novega oz. dopolnilnega mnenja.«

Tako se odpira vprašanje, na kateri dokumentaciji temelji vodna presoja dejansko izvedene konstrukcije. DRSV je namreč med pogoji svojega mnenja navedla, da mora biti gradnja izvedena po dokumentaciji, ki je bila podlaga za njegovo izdajo.

Če ni gradbenega dovoljenja, je potrebno vodno soglasje

Na vprašanje, ali prvotno mnenje kljub spremenjenim dimenzijam še velja za diafragmo po poznejšem PZI, so na direkciji odgovorili, da mnenje na DGD še vedno velja, vendar mora investitor na dokumentacijo pridobiti še gradbeno dovoljenje. Dodali so: »V primeru, da za predviden poseg ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, mora investitor pridobiti vodno soglasje na PZI.«

Po pojasnilu DRSV pa odsotnost obveznosti pridobitve gradbenega dovoljenja ne pomeni tudi odsotnosti vodnega soglasja: v takšnem primeru ga mora investitor pridobiti na PZI. Ali je bilo za izvedbo diafragme izdano takšno ločeno vodno soglasje, iz doslej prejetih odgovorov ni razvidno. Potrjeno je le, da direkcija v postopku izdaje februarskega mnenja PZI ni prejela in o poznejši spremembi dokumentacije ni bila obveščena.

Za kopijo februarskega mnenja smo zaprosili, vendar je še nismo prejeli. DRSV je zahtevo odstopila pristojni službi za dostop do informacij javnega značaja. Za zdaj imamo tako pojasnilo direkcije o veljavnosti mnenja na prvotno DGD, ne pa še dokumenta, ki bi pokazal, ali in pod katerimi pogoji je bila z vidika varovanja voda obravnavana izvedba diafragme po poznejšem PZI.