Državni svetniki s pobudo vladi: Bo sprememba končno zaščitila kmete pred divjadjo?

Državni svet je na vlado RS naslovil uradno pobudo za temeljito reorganizacijo upravljanja z divjadjo in zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Nepotrebna birokracija in razpršenost pristojnosti med dvema ministrstvoma namreč po oceni predlagateljev že preveč obremenjujeta slovensko podeželje, kmetijstvo ter gozdarstvo, so sporočili iz državnega sveta.

Jedro pobude predstavlja predlog, da se pristojnosti za upravljanje zavarovanih prostoživečih živalskih vrst v celoti prenesejo z ministrstva za okolje in prostor na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem bi celotno področje – od načrtovanja in spremljanja populacij do odločanja in ukrepanja – končno pristalo pod okriljem enega samostojnega resorja.

Podeželje nosi največje breme

Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že dlje časa opozarja, da trenutni sistem zahteva dolgotrajna medresorska usklajevanja, kar povzroča zamude pri sprejemanju nujnih ukrepov na terenu. Posledice prekomerne številčnosti in prostorske razširjenosti prostoživečih živali neposredno občutijo kmetje, rejci ter lastniki gozdov, opozarjajo v komisiji

Omejevanje paše, škoda na rejnih živalih, kmetijskih pridelkih in mladem gozdnem rastju ter visoki stroški zaščitnih ukrepov resno ogrožajo gospodarski položaj kmetijskih gospodarstev. Odgovornost države po oceni državnega sveta ne sme ostati zgolj pri pasivni zaščiti posameznih vrst, temveč mora vključevati aktivno upravljanje, ki preprečuje rušenje naravnega ravnovesja. Ob tem pristojna komisija izpostavlja vse večje težave v praksi, ki jih poleg velikih zveri povzročajo tudi šakali, bobri, vidre ter vrane in krokarji.

Racionalizacija in že preizkušena praksa

Združitev nalog pod kmetijskim ministrstvom bi po oceni državnega sveta prinesla jasnejšo institucionalno odgovornost, manjšo administrativno obremenitev ter stroškovno učinkovitost delovanja državne uprave. Takšna ureditev v Sloveniji ne bi bila novost, saj so bila področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva ter ohranjanja narave že uspešno združena v okviru nekdanjega ministrstva za kmetijstvo in okolje med letoma 2012 in 2014.

Predlagani prenos pristojnosti ne pomeni zmanjševanja pomena varstva narave ali odstopanja od mednarodnih obveznosti, še zatrjujejo državni svetniki. Upravljanje bi še naprej temeljilo na strokovnih podlagah in pravnih okvirih EU, pri čemer se odpira tudi možnost za večjo prožnost pri upravljanju populacije volka v skladu s spremembami njegovega varstvenega statusa na evropski ravni.

Ključna vloga lovcev

V pobudi državni svetniki posebej poudarjajo potrebo po tesnejšem sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in upravljavci lovišč. Zaradi dolgih let izkušenj in stalne prisotnosti na terenu namreč ti razpolagajo z nepogrešljivim praktičnim znanjem. Kot negativen primer pomanjkljivega sodelovanja pa je komisija izpostavila projekt LIFE Varna paša, kjer lovske organizacije kljub ključni vlogi pri spremljanju populacij niso bile vključene med partnerje.

Vlada ima na podlagi poslovnika državnega sveta 30 dni časa, da se do predložene pobude opredeli in pripravi uradni odgovor.