Orožja, s katerimi je ukrajinska vojska vzpostavila ravnotežje na bojišču (video)

vir: YT, US Military News
POSLUŠAJ ČLANEK
Rusija je ob napadu na Ukrajino imela občutno vojaško premoč, tako z vidika tehnologije, količine oborožitvenih sistemov kot tudi številčnosti kadrov. Po dobrega pol leta vojskovanja pa se je stanje na bojišču uravnovesilo. Stroka enotno meni, da je temu botrovala na eni strani izčrpanost Rusije, na drugi strani pa izdatna krepitev ukrajinskih kapacitet s strani zahodnih zaveznikov.

Velik del sodobnejših ruskih oborožitvenih sistemov namreč vsebuje visokotehnološke komponente iz držav, ki so proti Rusiji uvedle sankcije (Nemčija, Japonska), zato je izdelava tako rekoč nemogoča, medtem ko so zavezniške države Ukrajini namenile že na desetine milijard evrov pomoči, tudi (ali predvsem) v orožju. Kateri oborožitveni sistemi so tisti, ki so se na vsaki strani izkazali za najučinkovitejše in so enim ali drugim omogočili določene uspehe na bojišču?

Bayraktar se vrača


Na ukrajinski strani bi v tej kategoriji našli več zmagovalcev, ki so pomagali zaustaviti rusko invazijo. Eni najbolj učinkovitih sistemov v vojni so brezpilotni letalniki, med katerimi je najbolj opevan Bayraktar TB2 turške izdelave, ki smo ga v boju prvič videli v Gorskem Karabahu v nedavni vojni med Armenijo in Azerbajdžanom; na Domovini smo ga tudi že podrobneje predstavili. Po poročanju nekaterih medijev naj bi se za nakup Bayraktarjev zanimali tudi Rusi, a je podjetje takšne predloge zavrnilo.

https://twitter.com/UAWeapons/status/1565372183244951552

Nekateri so namigovali, da so Ukrajinci Bayraktarje umaknili iz operativne uporabe, a so se pred dobrim tednom uspešno vrnili v hersonski ofenzivi. Po navedbah portala Forbes so neodvisni strokovnjaki potrdili, da so Ukrajinci z Bayraktarji doslej uničili vsaj sto ruskih vozil, radarjev in poveljniških mest, medtem pa so Rusi sestrelili dva, enega pa uničili na tleh.

Težka orožja prinašajo ravnovesje


Velike uspehe so Ukrajinci dosegli tudi z ameriškimi večcevnimi mobilnimi raketnimi sistemi M142 HIMARS. S slednjim upravlja posadka treh oseb, lanser je nameščen na tovornem vozilu 6x6, sistem pa sestavlja šest 227 mm raket dometa 92 km, kar uporabniku omogoča delovanje iz dokaj varnega zaledja.

Ti sistemi igrajo ključno vlogo pri osvobajanju Hersona, delovanje pa je prikazano na spodnjem posnetku:



Učinek omenjenega sistema je uničujoč, a kljub temu je upokojeni ameriški general Mark Hertling že julija opozarjal, da čeprav bo HIMARS spremenil sliko na bojišču, jih Ukrajinci potrebujejo večje število. Zaenkrat razpolagajo z le 16 tovrstnimi sistemi. Ob bok jim lahko postavimo britanske sisteme M270 MLRS, ki lahko nosijo 12 enakih raket; po dostopnih podatkih Ukrajinci trenutno razpolagajo z dvema takšnima sistemoma.

Ukrajincem veliko ognjeno moč zagotavljajo tudi havbice, poslane iz zahodnih držav. Trenutno je v uporabi sedem vrst tujih havbic kalibra 155 mm. Vse, razen modela FH70 (nerazkrito število sta jih dobavili Italija in Estonija) so samovozne. Tako govorimo o starejših hladnovojnih ameriških sistemih M109 z osnovnim dometom 18 km (Ukrajina jih uporablja 22), pa tudi o novejših modelih, kot so nemške oklepne havbice PzH 2000 z dometom 36 km, z raketnim strelivom pa vse do 67 km. Ukrajina ima trenutno pet teh sistemov, z Nemčijo pa so se dogovarjali o dobavi še stotih.



Poleg teh se udejstvujejo še poljski Krab (18 sistemov, dogovorjenih še 54) dometa do 30 km ter osemnajst francoskih havbic CEASAR. Prve štiri havbice domače izdelave Zuzana-2 so pred kratkim predali tudi Slovaki; gre za sistem, nameščen na podvozje Tatra 8x8. Slovaki so obljubili dobavo še štirih takšnih sistemov.

Za Ukrajince so bili predvsem v prvi fazi vojne odločilnega pomena tudi ročni protioklepni in protizračni raketometi (Javelin, Stinger), ki smo jih pred časom že predstavili. BBC je celo poročal, da naj bi po nekaterih ocenah Ukrajinci od začetka vojne uničili okoli 4.000 ruskih oklepnih vozil, a realne ocene so zaenkrat še nemogoče.

Enega od velikih ukrajinskih uspehov pa je predstavljala potopitev ruske križarke Moskva, admiralske ladje Črnomorske flote. Kot smo že poročali, je Rusija svojo mornarico, predvsem Črnomorsko floto, znatno modernizirala. Potopitev se je zgodila 14. aprila letos, izvedena pa je bila z izstrelkom ukrajinske izdelave R-360 Neptun. Ta ima dolžino 5,05 m, pri skupni masi 870 kg pa nosi 150-kilogramsko bojno glavo. Gre za protimornariški izstrelek za varovanje obale z dometom do 280 km. Izstrelek je bil lansiran iz okolice Odese, kakih 120 km stran od lokacije, kjer je plula Moskva.

Rusija težko do novih sistemov


Pri Ruski strani lahko vsaj deloma govorimo o drugih kategorijah oborožitvenih sistemov. Če so Ukrajinci svoje uspehe dosegali z artilerijo, droni in ročnimi raketometi, so jih Rusi (vsaj v začetku vojne) dosegali z nadzvočnimi raketami.

Kot za inštitut CSIS ugotavlja Seth G. Jones, so Rusi v začetni fazi uničili ukrajinsko zračno obrambo, kar jim je omogočilo kasnejšo absolutno prevlado v zraku in močno olajšalo kopenske operacije. Uporabljene so bile rakete Kh-101 izstreljene z letal Tu-95 in Tu-160, gre pa za "nezaznavne" izstrelke skupne mase 2.200 do 2.400 kg z bojno glavo mase 400 do 450 kg. Gre za napredne izstrelke z video nadzorovanim vodenjem in elektro-optičnim sistemom korekcije leta. Domet znaša do 5.500 km, letijo pa lahko od 30 do 6.000 m nad tlemi.



Z njimi so Rusi poleg zračne obrambe uničevali tudi ostalo ukrajinsko vojaško infrastrukturo, kot so skladišča, konvoji in mostovi. Na splošno Jones ocenjuje, da je Rusija v prvih treh tednih vojne izstrelila nad 1.100 raket, v prvih 68 dneh pa okoli 2.125.

V kontekstu orožij, ki so Rusom prinesla uspeh, je nujno omeniti tudi raketna sistema 3M14 Kalibr in Iskander, ki smo ju že predstavili. Prav tako velja omeniti uničujoč učinek že predstavljenih večcevnih raketnih sistemov Grad, Smerč in Uragan. Strokovnjaki večkrat opozarjajo na dejstvo, da je Rusija v vojni proti ISIS-u v Siriji po lastnih navedbah testirala okoli 160 prototipov novnih naprednih sistemov, a ti do vojne v Ukrajini niso ugledali luči proizvodnje.

Zato Rusi ob prej omenjenem pomanjkanju zahodnih komponent kot enega od sredstev za ponovno vzpostavitev prevlade na bojišču najverjetneje vidijo havbico Malva kalibra 152 mm. Kot poroča revija Obramba, gre za sistem, ki je nameščen na šasiji tovornjaka 8x8 in ima odprto namestitev topniške enote (2A64, ki jo ruska vojska že uporablja).



Zaključimo lahko, da sliko bojišča narekujejo težki oborožitveni sistemi z dolgim dosegom ter tehnološko napredne rešitve v obliki brezpilotnih letalnikov. Kot opaža dopisnik Al Džazire Alex Gatopoulos, je ruski arzenal sicer ogromen, ni pa neizčrpen, zato se Rusija vse bolj zanaša na zastarele lastne sisteme. Več virov tudi poroča, da so Rusi ob dokaj neuspešni uporabi lastnih letalnikov pred kratkim kupili iranske, artilerijske sisteme pa naj bi uvažali celo iz Severne Koreje. Tej temi se bomo posvetili v enem od prihodnjih člankov.

Preberite še druge članke iz serije: oborožitveni sistemi, ki so v uporabi v vojni v Ukrajini 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike