Primerjava vojskujočih se sil: Rusi z več orožja, Ukrajinci z več volje do boja

vir: Wikipedija
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred začetkom vojne v Ukrajini so mnogi verjeli, da bo, če se napad dejansko začne, v resnici šlo za nekajdnevno operacijo z vnaprej znanim zmagovalcem: Rusijo. Na podlagi takšnega mnenja se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil za napad, a poteza se je izkazala za skrajno nespametno, saj Rusom ne gre vse po načrtih.

Kljub navidezni majhnosti ukrajinskih kapacitet v primerjavi z ruskimi se je Ukrajina izkazala za kompetentnega nasprotnika ogromni ruski vojaški mašineriji. V tokratnem prispevku vam predstavljamo primerjavo nekaterih dejavnikov, ki določajo bojno moč in učinkovitost obeh vojska, od števila posameznih oborožitvenih sistemov do mobilizacijske sposobnosti in nenazadnje bojne morale.

Že pri osnovnih podatkih naletimo na precej velike razlike: ruska vojska naj bi tako imela med 850.000 (Global Fire Power) in 900.000 (IISS Military Balance 2022) aktivnih pripadnikov, medtem ko jih ima Ukrajina med 196.600 (IISS Military balance 2022) in 250.000 (Global Fire Power). Ukrajina ima na voljo še 900.000 rezervistov, medtem ko ima Rusija slednjih dva milijona.

Rusija ima torej na razpolago skoraj petkrat več aktivnih pripadnikov in več kot dvakrat več rezervistov. A glede na število prebivalcev je Ukrajina bolj "militarizirana": aktivni vojaki skupaj z rezervisti v Ukrajini predstavljajo 2,74 % prebivalstva, medtem ko v Rusiji tvorijo dobra dva odstotka. Pomembno je tudi dejstvo, da kljub razlikam gre za dve največji vojski v regiji.

Desetkratne razlike v izdatkih


Tudi obrambna (ali bolje rečeno vojaška) proračuna obeh držav sta si precej različna. Podatki stockholmskega inštituta SIPRI kažejo, da Rusija za vojsko namenja deset do petnajstkrat več od svoje napadene sosede. Rusija je po absolutnih zneskih s svojimi 61,7 milijardami tretja na svetu za ZDA in Kitajsko; podatki IISS za lansko leto sicer kažejo zmanjšanje investicij na ruski strani, saj naj bi za vojsko namenila "le" dobrih 45 milijard dolarjev, medtem ko je Ukrajina investirala 4,7 milijarde.

Ukrajinske oborožene sile poleg tradicionalnih vej (kopenska vojska, zračne sile, mornarica, sile za kibernetsko varnost, podporne enote) sestavljajo tudi paravojaške enote, od katerih je treba izpostaviti Nacionalno gardo s 46.000 pripadniki, ki v miru sicer spada pod ministrstvo za notranje zadeve, ter mejno stražo z 42.000 pripadniki.

Naborniki in pogodbeniki


Ukrajina je obdržala sovjetski način popolnjevanja oboroženih sil z naborništvom, a se je postopno začela profesionalizirati. Nabornik ima po odsluženem enoletnem vojaškem roku (mornarica leto in pol) možnost ostati v neaktivni rezervi do svojega 55. leta (za častnike do 60. leta) ali pa postati profesionalni vojak. Čeprav je leta 2014 ob začetku prve vojne med Rusijo in Ukrajino 60 % sil že predstavljalo poklicno jedro, je bila tedaj uvedena delna mobilizacija rezervistov. Letos poteka množična mobilizacija v teritorialno obrambo.

Rusija na drugi strani pozna nekoliko drugačno organizacijsko shemo. Pod pojmom "tri veje oboroženih sil" najdemo kopensko vojsko, vesoljske sile in mornarico. Dva "ločena rodova" predstavljajo strateške raketne sile in letalstvo, poleg tega pa Rusi poznajo še sile za specialne operacije in logistiko.

Prav tako kot Ukrajinci tudi Rusi svoje sile popolnjujejo z naborniki, ki služijo 12 mesecev, a po odsluženem vojaškem roku v vojski služi vse več pogodbenikov. Leta 2019 je v vrstah ruske vojske služilo okoli 400.000 pogodbenih pripadnikov, kot vizijo za prihodnost pa so Rusi predstavili koncept, po katerem bi dve tretjini pripadnikov predstavljalo jedro pogodbenikov, eno tretjino pa rezervisti, ki naj ne bi bili vključeni v bojne operacije.

Izpostaviti pa je potrebno še na ruski strani bojujoče se pripadnike milic v separatističnih republikah: Ljudska republika Doneck tako premore 20.000 pripadnikov svoje oborožene formacije, medtem ko Ljudska republika Lugansk razpolaga s 14.000 pripadniki.

Rusi z več orožja ...


IISS navaja, da Rusija trenutno razpolaga s 15.857 oklepnimi vozili. Ukrajina dosega le 20,9 % teh kapacitet s 3.309 oklepniki; v obeh primerih gre v večini za kolesna (BMP/BTR) ali gosenična (BMP-1 in novejše) sovjetske izdelave.

Kar se tiče ostalih oborožitvenih sistemov, je Ukrajina v še bolj podrejenem položaju. Rusija ima 49 podmornic, Ukrajina nobene (po dostopnih podatkih ima trenutno le dve za boj sposobni ladji). Premore pa 55 helikopterjev, medtem ko jih ima Rusija 948, kar znaša le 5,8 % ruskih kapacitet, glede letalstva pa je odstotek nekoliko boljši: Ukrajina ima po dostopnih podatkih 132 letal, Rusija pa 1.391; po nekaterih ocenah naj bi Rusija posedovala skoraj 800 lovskih letal. Ukrajina tako dosega 9,5 % ruskih zmožnosti.

Letalstvo na splošno je že od leta 2014 hiba ukrajinske vojske. Tedaj so Rusi uničili večino ukrajinskih zračnih sil tako rekoč na tleh, za tem pa Ukrajina ni prednostno vlagala v njihovo modernizacijo. Kot je za CNN povedal Nick Reynolds, analitik pri Royal United Services Institute, enako velja za ukrajinsko zračno obrambo ter radarske sisteme, kar Ukrajincem onemogoča zaznavanje sovražnikove artilerije in morebiten element presenečenja na bojišču.

O tem, s katerimi sistemi Ukrajinci vzpostavljajo ravnovesje na bojišču, pa smo na Domovini pisali že pred kratkim. Po uradno dostopnih podatkih so samo ZDA od začetka oboroženega konflikta leta 2014 do letos Ukrajini dobavile za približno tri milijarde dolarjev orožja, prav tako pa so inštruktorji iz Natovih držav usposabljali njihove vojake. Omenimo, da je Ukrajina v zadnjem času deležna velike pomoči v orožju, ki ga pošilja Zahod, med drugim tudi Slovenija.

Ukrajina tako razpolaga z nad 400 sistemi zemlja - zrak, IISS pa ocenjuje, da je to le desetina ruskih kapacitet. Pri vsem tem omenimo, da Rusija razpolaga z več kot 500 balističnimi sistemi dolgega dosega, stacioniranimi na zemlji.

... Ukrajinci z več volje


Rusija naj bi po ocenah Yohanna Michela, analitika pri IISS, v Ukrajini oziroma njeni okolici imela okoli 200.000 vojakov, kar znaša približno 60 bojnih skupin. Po mnenju več analitikov bi Rusija za učinkovito obvladovanje ozemlja Ukrajine potrebovala minimalno 500.000 vojakov. Kot je znano, Rusi pošteno šepajo na področju oskrbe in logistike, Ukrajincem tudi mnogokrat uspe prekiniti ruske preskrbovalne linije.

Michel kot največjo prednost Ukrajine izpostavlja visoko bojno moralo: "Če Rusom uspe kmalu zavzeti prestolnico, jo bodo Ukrajinci težko dobili nazaj. Če pa Rusom to ne uspe, se bo konflikt zavlekel. In v tem scenariju se bo ukrajinska volja pokazala kot močno orožje." Spomnimo, da je bojna morala na ruski strani po poročanju medijev izjemno nizka, prav tako tudi podpora vojni v sami Rusiji, kjer se vrstijo protesti in množične aretacije nasprotnikov prelivanja krvi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike