Poslanci potrdili: referendum bo 11. oktobra, v koaliciji se razprave veselijo

Poslanci so se danes vrnili s počitnic, saj so pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi zbrali 44.619 overjenih podpisov in jih v torek vložili v državni zbor. Na današnji seji so tako poslanci s 57 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok, ki določa, da bo referendum o omenjenem zakonu 11. oktobra.

Kot je povedala Mojca Žnidarič (Demokrati), njihova podpora razpisu referenduma ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele. S tem so se strinjale tudi druge koalicijske stranke.

»Ustavno sodišče je poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. Ker je delo preiskovalne komisije vezano na mandat državnega zbora, lahko procesno zavlačevanje povzroči, da komisija svojega dela sploh ne konča. S tem parlamentarni nadzor izgubi svoj dejanski pomen. Pravno varstvo posameznika je nujno, vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave,« je povedala Žnidaričeva.

Nedeljko Todorović (Resni.ca) je poudaril, da pobudniki referenduma zavajajo, ko trdijo, da bo oblast z novelo zakona lahko preiskovala vsakogar. Citiral je prvi člen zakona, ki pravi, da je parlamentarna preiskava namenjena preiskovanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

»Njihova tarča je lahko vsakdo,« pa je vztrajala Lucija Tacer Perlin (Svoboda). »Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli.«

Ali nasprotovanje noveli pomeni ščitenje korupcije?

Tina Brecelj (Levica) je povedala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij ali njihovih sklepov. Dejala je tudi, da nasprotovanje noveli ni glas proti boju s korupcijo, kot jim očitajo stranke na desni. »Korupcije se ne preprečuje tako, da se preiskovancem briše pravna sredstva.«

Tovrstne očitke je kasneje ponovil poslanec Aleksander Reberšek (NSi, SLS, Fokus): »Gre samo za to – in to je ključen stavek – da si v Svobodi, SD in Levici enostavno ne želijo, da se preišče vse rabote Golobove vlade in Gen-I.«

»V poslanski skupini SDS se veselimo prihajajoče kampanje, kjer se bodo volivci soočili tudi z vprašanjem, ali podpirajo preiskavo korupcije ali pa da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko ustavnega sodišča celo povozilo pravico tretjine poslancev DZ do ustanovitve parlamentarne preiskave,« je povedal Zoran Mojšekrc.

Dodal je, da so v prejšnjem mandatu kot opozicija poslušali, da so referendumi nepotrebno trošenje denarja in da so dvoličnosti strank na levici že navajeni. »40.000 volivk in volivcev je podpise zahtevalo in prav je, da se to upošteva in referendum izvede,« je povedal Mojšekrc.

Navedbe o »politični policiji« nimajo povezave z dejansko vsebino zakona

Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je povedal, da navedbe o »politični policiji« morda res ustvarjajo odmevne medijske naslove, nimajo pa veliko skupnega z dejansko vsebino zakona. »Zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo.«

Nadaljeval je, da zakon »preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo«. V luči slednje novosti, ki je deležna številnih kritik, se je Černigoj vprašal: »Ali bi dopustili, da bi sodišče o isti stvari odločalo znova in znova, če je bila zadeva že pravnomočno zaključena?«

»Ironično se nam zdi, da spremembe zakona danes spremlja argument, da naj bi bile potrebne za to, ker naj bi preprečevale zavlačevanje in blokiranje parlamentarnih preiskav,« je povedala Andreja Katič (SD). »Ta argument prihaja od iste parlamentarne večine, ki je že dvakrat preprečila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.« Pri tem je ciljala na stranke koalicije in Resni.co, ki so zavrnile dnevni red seje, na kateri bi ustanovili preiskovalni komisiji o aferi Black Cube in financiranju strank.

Ostri besedni spopadi

Sejo so sicer zaznamovali številni ostri besedni spopadi, na primer glede uporabe izraza »politična policija«. Poslanka Nataša Sukič (Levica) je trdila, da »v življenju nisem izjavila niti enkrat samkrat, da gre za zakon o politični policiji«. Odgovoril ji je poslanec Andrej Poglajen (SDS), ki je predvajal posnetek, na katerem Sukičeva pove, da je oddala podpis »za referendum proti politični policiji«.

Poglejte si, kako @poglajen ujame Natašo Sukič na laži 🤭👇 pic.twitter.com/tLcbYY4Qx6

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 23, 2026

Sejo so zaznamovali tudi pozivi k izrekanju opominov, ki ga je podpredsednica DZ Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) naposled izrekla Aleksandru Reberšku, in zloraba postopkovnih predlogov, na kar je Avšič Bogovičeva morala opozarjati celo svoje strankarske kolege. Podpredsednik DZ Danijel Krivec (SDS) pa je opomin izrekel Leni Grgurevič (Svoboda).

»V naši stranki bomo naredili vse, da pripeljemo ljudi na volišča in zmagamo ta referendum,« pa medtem že napoveduje Žan Mahnič (SDS).