Orožje, ki najbolje služi ruski in ukrajinski strani v agresiji na Ukrajino (video)

V ruski invaziji na Ukrajino se pojavlja kopica oborožitvenih sistemov, ki so poznavalcem dobro poznani. Gre za tanke, oklepnike, helikopterje, letala, rakete in artilerijo, ki si jo državi zaradi skupne preteklosti do neke mere tudi delita.

Vseh sistemov je preveč, da bi jih detajlno predstavljali, zato podajamo kratko predstavitev na eni strani tistih, ki so sposobni povzročiti največjo škodo, na drugi strani pa tistih, ki na bojišču kljub enormnim razlikam v bojni moči vojskujočih se strani prinašata nekaj sorazmernega ravnovesja.

Enega bistvenih oborožitvenih sistemov na ruski strani tako predstavljajo samovozni večcevni raketni sistemi (če zelo poenostavimo, gre za sisteme, ki delujejo po principu "Katjuš") Grad, Smerč in Uragan. Grad lahko sestavlja do 50 raket z dometom 45 km, medtem ko ima Uragan domet tudi nad 90 km. Tovrstni sistemi so namenjeni uničevanju večjih koncentracij vojaških kapacitet, a iz Ukrajine poročajo, da so bili uporabljeni tudi proti civilnim ciljem.

Za uničevanje kopenskih ciljev Rusi uporabljajo tudi sistem 3M14 Kalibr, v osnovi namenjen izstreljevanju z ladij in podmornic, pričeli pa so ga nameščati na manjša plovila. Z ocenjenim dometom 1.500 do 2.500 km so bili tovrstni izstrelki uporabljeni v vojni v Siriji, v zadnjem času pa kijevska vlada poroča, da je bilo na ozemlje Ukrajine izstreljenih okoli 30 Kalibrov.


Prav tako je Ukrajina podvržena raketiranju z Iskandri; gre za mobilne nadzvočne rakete kratkega dosega, ki naj bi bile na Ukrajino izstreljene tudi z ozemlja Belorusije. Domet imajo do 500 km, omeniti pa velja, da bojna glava tega izstrelka lahko tehta do 700 kg.

Prav tako kot pri kalibru gre za natančno orožje, a pri ameriškem portalu Military.com ugotavljajo, da je ruska vojska z njimi uničevala vojaške cilje v bližini civilnih objektov, kar je povzročilo veliko žrtev med civilisti. Za razliko od (predvsem) Gradov Iskander in Kalibr po ameriških podatkih nista bila uporabljena proti civilnim ciljem.

S kasetnimi bombami nad civiliste?

Posebej pa velja omeniti uporabo kasetnih orožij. Omenimo, da je kasetna municija prepovedana, kljub obtožbam Kijeva pa Moskva uporabo slednje zanika. Strokovnjaki opozarjajo, da takšni sistemi, potem ko se v zraku odprejo in razpršijo, lahko pokrivajo zelo široko območje in uničujejo tako civilne kot vojaške cilje, posebno nevarnost pa predstavljajo neeksplodirane bombe, kar naj bi se pri tovrstnem strelivu pogosto dogajalo.

Še en oborožitveni sistem je vreden posebne obravnave, namreč termobarično orožje (TOS-1). Ti sistemi so konstruirani tako, da iz zraka posrkajo kisik. S tem so namenjeni neposredno uničevanju žive sile (in tudi civilistov), ki posledično umira zaradi pomanjkanja kisika, tovrstno orožje pa je učinkovito v zaprtih prostorih, kot so bunkerji in zaklonišča. Ruske termobarične sisteme so po poročanju medijev pred časom opazili na ruski strani meje, pred kratkim pa v okolici ukrajinskega mesta Mariupol.

Spodnji posnetek prikazuje domnevno aktivacijo tovrstnega orožja v ukrajinskem mestu Čerkasi:

S čim Ukrajinci vzpostavljajo ravnovesje?

Ukrajinska stran ima na splošno bolj zastarel arzenal od Ruske, čeprav si ga deloma delita, predvsem na področju tankov, oklepnih vozil, artilerije in do neke mere letalstva. A ukrajinska stran je deležna obilne pomoči Zahoda predvsem z orožji, ki služijo obrambnemu namenu; omenimo le nekatere.

Eno od orožij, ki znatno krepi položaj Ukrajincev na bojišču, je ameriški prenosni protioklepni sistem FGM-148 Javelin. Zahteva posadko dveh ljudi, deluje pa po načelu "ustreli in pozabi". Namenjen je prebijanju tankovskega oklepa z vrha, kjer je ta načeloma najtanjši. Opremljen je s sistemom vodenja, ki deluje na principu infrardeče zaznave, ob največjem dometu 2.500 m pa premore dvostopenjsko delovanje, kar pomeni, da je prva glava namenjena prebijanju morebitnega reaktivnega oklepa, druga pa preboju v notranjost. Sistem ni uporaben le proti oklepnim vozilom, temveč tudi proti stavbam in utrjenim položajem nasprotnika.


Na podoben način ravnovesje na bojišče prinašajo večini dobro poznani sistemi FIM-92 Stinger. Gre za ročne raketomete ameriške izdelave, namenjene sestreljevanju letal in helikopterjev v nizkem letu. Sistem omogoča, da z njim upravlja le ena oseba, prav tako pa ima IR vodenje. Rusi so se s tem orožjem že dodobra spoznali v vojni v Afganistanu, kjer je po mnenju mnogih strokovnjakov ravno to orožje z mnogimi sestreljenimi helikopterji prevesilo vojno v korist nasprotnikov Sovjetske zveze.

https://twitter.com/Libertarec/status/1500042770685337601

Na ukrajinski strani pa na bojišče počasi vstopa turški tudi letalnik (brez posadke) Bayraktar, poznan že iz zadnje vojne v Gorskem Karabahu. Gre za enega najbolj izpopolnjenih bojnih letalnikov na svetu. Gre za preizkušen sistem, ki s svojo navigacijo, neodvisno od sistema GPS, nudi dokaj visoko stopnjo avtonomnosti. Leti lahko s hitrostjo do 130 km/h, zmore maksimalni dolet 150 km, v službi turške vojske pa je v zraku brez pristanka prebil že nad 27 ur.

Ker nosi obilico sodobne senzorike in laserske tehnologije, cena enega znaša okoli pet milijonov ameriških dolarjev. Tudi ta sistem je namenjen uničevanju (predvsem oklepnih) enot na tleh.