Eden od poglavitnih ciljev ruske vojske v Ukrajini je odrezati napadeno državo od morja, s čimer Rusija hoče po eni strani pridobiti strateško pozicijo za prevlado na Črnem morju, po drugi pa odrezati Ukrajino od preskrbe. Krim je tako zaseden že več let, Rusi so okupirali tudi mesta vzhodno od njega, mnogo pa se govori tudi o obkolitvi Odese, ki ostaja edino in največje ukrajinsko pristanišče. Kako in s kakšnimi sredstvi potekajo spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami na oziroma ob morju?
Ni skrivnost, da je ruska mornarica v primerjavi z ukrajinsko v premoči tako številčno kot tehnološko. Poglejmo najosnovnejše številke: zbornik Military Balance inštituta IISS navaja, da je ukrajinsko mornarico pred začetkom vojne v začetku letošnjega leta sestavljalo 22 plovil, od tega ena bojna ladja, 12 patruljnih ladij, en polagalec min, osem plovil za logistiko in podporo ter dve amfibijski platformi. Poleg tega so Ukrajinci imeli še štiri letala in najmanj devet helikopterjev, pa tudi okoli 70 oklepnikov.
Na drugi strani so ruske številke zastrašujoče: imajo 49 podmornic (Ukrajina niti ene), 32 bojnih in 129 patruljnih ladij, 42 polagalcev min, 278 podpornih plovil, 219 letal in 127 helikopterjev. Temu je treba dodati še okoli 2000 oklepnikov. Ruska mornarica naj bi tako štela okoli 150.000 pripadnikov, ukrajinska pa približno triindvajsetkrat manj, torej okoli 6.500. A pri tej primerjavi je treba upoštevati dvoje: da kljub velikim številkam operativnost ruskih plovil ni znana ter da ukrajinska mornarica deluje le na območju Črnega morja, medtem ko je ruska razdeljena na štiri osnovne flote: črnomorsko, baltsko, pacifiško in severno. Omenimo še, da sta ukrajinska mornarica in ruska črnomorska flota v časih pred začetkom vojne leta 2014 tvorili združeno floto.
Med obema mornaricama je verjetno najbolj poznana ruska admiralska ladja njihova edina letalonosilka Admiral Kuznecov. Zanimivo je, da je bila leta 1985 izdelana prav v Ukrajini, in sicer v ladjedelnici v danes razrušenem mestu Mikolajev. Admiral Kuznecov v vojni sicer ne sodeluje, saj je pred časom utrpel velike poškodbe zaradi požara.
Ukrajinci uničili svojo admiralsko ladjo
Ukrajinska admiralska ladja je bila do nedavnega fregata Hetman Sahajdačni, ki je bila izdelana za sovjetsko patruljno ladjo. Gre za 123-metrsko plovilo s posadko 193 pripadnikov in kapacitete 3.500 metričnih ton z enim 100 mm topom AK-100, dvema 30 mm topovoma AK-630 ter dvema 530 mm torpednima cevema. Ladja poleg tega premore še dva protipodmorniška raketna sistema RBU-6000. A v začetku tega meseca je bila ladja deloma potopljena, informacije o tem, kdo jo je potopil, pa so si nasprotujoče; Rusi trdijo, da so jo potopili oni, Ukrajinci pa, da so jo sami, da je Rusi ne bi zasegli.
Z onesposobitvijo Hetmana Sahajdačnega je Ukrajina ostala brez efektivne bojne moči na morju. A še večji udarec je doživela leta 2014, ko so Rusi ob zasedbi Krima zasegli najmanj 12 od 17 tam zasidranih ukrajinskih ladij. Tudi sicer je bila mornarica zapostavljen del ukrajinskih oboroženih sil, saj je po razpadu sovjetske zveze zaradi pomanjkanja finančnih sredstev večje število ladij propadlo ali pa so bile reciklirane.
Rusi modernizirajo
Na drugi strani pa je bila ruska črnomorska flota po zasedbi Krima deležna razcveta in modernizacije. Rusija je ponovno zagospodovala Črnemu morju predvsem s podporo obalnih enot in uvedbo nekaterih plovil. Poglejmo si jih pobliže.
Podmornice razreda Kilo so namenjene predvsem za delovanje proti drugim podmornicam in ladjam v relativno plitvih vodah. Imajo dizel-električni pogon, samostojno pa lahko delujejo do 45 dni. Zmorejo doseg do 13.900 km. Oborožene so z osemnajstimi 533 mm torpedi, štirimi raketnimi izstrelki Kalibr, 24 minami ter osmimi protizračnimi sistemi Strela-3 ali Igla-1.
Fregate razreda Admiral Grigorovič so tako rekoč nove, saj so v uporabi od leta 2016 (dejansko gre za posodobljen razred Krivak). Gre za 125-metrska plovila s posadko 200 pripadnikov, ki lahko samostojno delujejo do 30 dni. Glede na to, da gre za isti razred plovila kot pri omenjenem ukrajinskem Hetmanu Sahajdačnem, je oborožitev na Admiral Grigorovičih znatno naprednejša. Tudi ruska plovila imajo en 100 mm top, največjo bojno moč pa jim daje lansirna platforma iz osmih celic za vertikalno izstreljevanje, ki se uporabljajo za izstrelke Kalibr, Oniks in Cirkon. Omenimo, da gre pri teh izstrelkih za supersonične oziroma hipersonične izstrelke. Poleg tega premore 24 celic za izstreljevanje protizračnih izstrelkov, dva protizračna sistema Igla-S, dve cevi za izstreljevanje 530 mm torpedov ter en protipodmorniški sistem RBU-6000.
Podobno oborožitev, a v manjšem obsegu nosijo tudi korvete razreda Stereguči. Omeniti pa velja tudi prisotnost korvet razredov Karakurt in Bujan, ki prav tako nosita hipersonične rakete, pa tudi protizračne sisteme Pancir.
Do neposrednih pomorskih spopadov v vojni v Ukrajini torej praktično ne prihaja; Ukrajina je mornarico tako rekoč izgubila, ruske ladje pa služijo za patruljiranje in kot platforme za lansiranje raketnih izstrelkov. Kljub temu pa so Ukrajinci pred dnevi takole onesposobili rusko ladjo:
Rusi imajo premoč, ampak Ukrajinci jih tolčejo in njihovo sofisticirano orožje spreminjajo v neuporabno železje. Ukrajinci uporabljajo predvsem lahko pehotno protioklepno in protiletalsko orožje ameriške izdelave, javeline in stingerje, ki so očitno “čudežno” orožje, ki spreminja rusko invazijo v postopen poraz.
To bi morala biti lekcija tudi za Slovenijo, ki ima še bistveno boljše pogoje za tovrstno bojevanje zaradi gozdnatosti in razgibanega reliefa, ki je idealen za zasede in onesposbljanje vojaške tehnike kot so tanki in topovi ter prevozna sredstva.
Slovenija potrebuje poleg majhne, dobro izurjene profesionalne vojske tudi obsežen rezervni sestav po zgledu Švice ali Izraela, ki veljata za neosvojljivi trdnjavi.
Prav neverjetno je, da Janša, ki je bil na čelu Teritorialne obrambe, to je vojske, sestavljene iz rezervistov in nas je obranila pred JNA, ni med svojim mandatom naredil nič, da bi okrepil obrambno sposobnost Slovenije s postopnim oblikovanjem obsežnega rezervnega sestava, opremljenega z lahkim protioklepnim in protiletalskim orožjem kot so javelini in stingerji. Namesto tega smo kupili transportno letalo, ki bo samevalo v hangarju… Samo upamo lahko, da se ni kdo spet omastil pri tem nepotrebnem nakupu…
Ni res, da JJ ” med svojim mandatom ni naredil nič. Je pa za to pristojen minister Janševe vlade Tonin, veliko naredil, vsekakor največ po osamosvojitvi.
Vse do pred kratkim je bila Slovenija povsem neogrožena,. Vsaka primerjava z Izraelom je nesmiselna, ker je Izrael v bistvu ves čas od svoje ustanovitve l 1948 v neprekinjeni vojni nizke intenzivnosti z vmesnimi kratkimi vojnami visoke intenzivnosti. Enako nesmiselne so primerjave s Švico. Ta jje zadnjič imela tujo vojsko na svojih tleh l 1814,ko so skoznjo ruske čete zasledovale poražene Francoze. Poleg tega je kljub trem (štirim) narodom tam močan švicarski patriotizem. Pri nas so levičarji veliki sovražniki ne samo slovenske vojske temveč tudi slovenske države.
Iz tvojih ust v ušesa levici. Na Primorskem že od nekdaj vemo, da nam podarila je Narava varen dom in dvorišče, ki stalintitoistom ni všeč, da še vedno želijo ga razriti.