Ohranjanje zelenega in trajnostnega okrevanja ob povečani negotovosti, ugotavlja Evropska komisija

V ponedeljek je Evropska komisija objavila letna poročila o državah, v katerih so analizirani ključni socialno-ekonomski izzivi vsake države članice EU, da bi zagotovila okvir za usklajevanje socialnih in gospodarskih politik v Evropski uniji.

Spomladanski sveženj Evropske komisije za evropski semester 2022 državam članicam zagotavlja podporo in smernice dve leti po prvih posledicah pandemije COVID-19 in sredi ruske invazije na Ukrajino.

Načrti za EU bolj optimistični, vendar se je zgodila Ukrajina

Pred izbruhom vojne so bili obeti za gospodarstvo EU takšni, da se bo dalj časa in močno razvijalo. Vendar je ruski vdor v Ukrajino postavil nove izzive, ravno ko si je Unija opomogla od gospodarskih posledic pandemije. Vojna z nadaljnjim pritiskom na rast cen surovin, novimi motnjami v oskrbi in večjo negotovostjo zaostruje že obstoječe negativne dejavnike rasti, za katere se je prej pričakovalo, da se bodo umirili. Zaradi tega je Evropska komisija znižala napovedi za rast v EU in zvišala napoved za inflacijo.

Realna rast BDP v EU in evroobmočju naj bi zdaj znašala 2,7 % leta 2022 in 2,3 % leta 2023, kar je manj od 4,0 % oziroma 2,8 % (2,7 % v evroobmočju) v vmesni napovedi iz zime 2022.

Največji udarec svetovnemu gospodarstvu in gospodarstvu EU povzročajo cene energentov. Čeprav so se že pred vojno precej zvišale z nizkih ravni, zabeleženih med pandemijo, je negotovost glede dobavnih verig pritisnila cene navzgor in hkrati povečala njihovo nestanovitnost. To velja za hrano ter drugo osnovno blago in storitve, pri čemer se je kupna moč gospodinjstev zmanjšala.

Cene energentov so povzročile rekordno visoko inflacijo

Inflacija je od začetka leta 2021 dobivala vse večji zagon. S 4,6 % na letni ravni v zadnjem četrtletju leta 2021 se je v prvem četrtletju leta 2022 povzpela na 6,1%. Skupna inflacija v evroobmočju se je aprila povzpela na 7,5 %, kar je najvišja stopnja v zgodovini monetarne unije.

Po projekcijah bo inflacija v evroobmočju leta 2022 znašala 6,1%, nato pa se bo leta 2023 znižala na 2,7%. Za leto 2022 kot celoto to pomeni precejšen popravek navzgor v primerjavi z vmesno napovedjo iz zime 2022 (3,5%).

Inflacija naj bi v drugem četrtletju letošnjega leta dosegla najvišjo raven 6,9 %, nato pa naj bi se postopoma zniževala. Za EU se pričakuje, da se bo inflacija z 2,9 % v letu 2021 povečala na 6,8 % v letu 2022 in se v letu 2023 znižala na 3,2 %. Povprečna osnovna inflacija bo v letih 2022 in 2023 tako v EU kot v euroobmočju predvidoma presegla 3 %.

Močan trg dela

Trg dela je v novo krizo vstopil z močnimi temelji. Leta 2021 je bilo v gospodarstvu EU ustvarjenih več kot 5,2 milijona delovnih mest, kar je na trg dela privabilo skoraj 3,5 milijona ljudi več. Poleg tega se je število brezposelnih zmanjšalo za skoraj 1,8 milijona ljudi. Stopnje brezposelnosti so se ob koncu leta 2021 spustile pod prejšnje rekordno nizke vrednosti.

Pričakuje se, da se bodo razmere na trgu dela še naprej izboljševale. Zaposlenost v EU naj bi se letos povečala za 1,2 %, čeprav to letno stopnjo rasti spodbuja močan zagon v drugi polovici lanskega leta. Stopnje brezposelnosti naj bi se še naprej zniževale, in sicer na 6,7 % letos in 6,5 % leta 2023 v EU ter na 7,3 % in 7,0 % leta 2022 oziroma 2023 v evroobmočju.

Komisija v obliki sklepa Sveta predlaga tudi smernice za politike zaposlovanja držav članic v letu 2022. V teh smernicah se vsako leto določijo skupne prednostne naloge za nacionalne politike zaposlovanja in socialne politike, da bi te postale pravičnejše in bolj vključujoče. Države članice bodo zdaj pozvane, naj jih potrdijo.

Nadaljnje reforme in naložbe držav članic bodo ključne za podporo ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest, razvoju znanj in spretnosti, nemotenemu prehodu na trg dela ter za odpravljanje stalnega pomanjkanja delovne sile in neusklajenosti znanj in spretnosti v EU.

Javnofinančni primanjkljaji se še naprej zmanjšujejo

Kljub stroškom ukrepov za ublažitev vpliva visokih cen energije in za podporo ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, se bo skupni javnofinančni primanjkljaj v EU v letih 2022 in 2023 še naprej zmanjševal, saj se bodo začasni podporni ukrepi COVID-19 še naprej umikali. S 4,7 % BDP v letu 2021 naj bi se primanjkljaj v EU znižal na 3,6 % BDP v letu 2022 in 2,5 % v letu 2023 (3,7 % in 2,5 % v euroobmočju).

Komisija je ocenila obstoj makroekonomskih neravnovesij za 12 držav članic, izbranih za poglobljene pregled. Sedem držav članic (Nemčija, Španija, Francija, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Švedska) še naprej beleži neravnovesja. Tri države članice (Grčija, Italija in Ciper) imajo še naprej čezmerna neravnovesja.

https://twitter.com/VDombrovskis/status/1528662276189917184

Negotovost in tveganja so odvisni od razvoja vojne

Tveganja za napovedi gospodarske aktivnosti in inflacije so v veliki meri odvisna od razvoja vojne, zlasti od njenega vpliva na energetske trge.

V bolj negativnem scenariju bi bila stopnja rasti BDP leta 2022 za približno 2,5 odstotne točke in leta 2023 za 1 odstotno točko nižja od osnovne napovedi, medtem ko bi se inflacija leta 2022 povečala za 3 odstotne točke, leta 2023 pa za več kot 1 odstotno točko nad osnovno projekcijo.

Poleg takšnih morebitnih motenj v oskrbi z energijo bi lahko hujše težave v dobavnih verigah od pričakovanih in nadaljnje zvišanje cen neenergetskih surovin, zlasti hrane, povzročile dodatne pritiske na znižanje rasti in zvišanje cen.