Ob dnevu Evrope: pridobitve EU, ki jih jemljete za samoumevne

Nedavna raziskava Eurobarometer je pokazala, da smo Slovenci med največjimi evroskeptiki, čeprav smo kot neto prejemniki evropskih sredstev med državami, ki od EU največ dobijo.

Razburjenje ob zastojih na meji s Hrvaško priča, da Slovenci številne pridobitve EU jemljemo kot samoumevne in smo pozabili na čase, ko smo živeli brez njih.

Izpostavljamo nekaj najbolj praktičnih pridobitev članstva v EU, s katerimi se neposredno srečujemo v našem življenju, pa se morda tega sploh ne zavedamo. 

Eden največjih privilegijev, ki so jih deležne manj razvite države od EU povprečja je, da Slovenija od EU prejme več denarja kot ga zanjo namenja.

Po ocenah vlade naj bi v obdobju 2014-2020 iz proračuna EU prejeli 2.5 milijarde evrov več kot bomo vanj vplačali, je pa končna številka odvisna od uspešnosti črpanja evropskih sredstev.

Tovrstna politika sledi cilju odpravljanja ekonomskih, socialnih in ozemeljskih razlik med evropskimi regijami in državami.

Brez EU sredstev se ne zasadi lopata pri nobenem večjem projektu

Od vstopa Slovenije v EU leta 2004 v naši državi praktično ni večjega javnega projekta, ki ne bi bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Velike table "sofinancirano s sredstvi EU" so po naši deželi nasejane tako na gosto, da jih pravzaprav več sploh ne opazimo.

Iz finančne perspektive 2007-2013 smo tako v Sloveniji sofinancirali več kot 5.000 projektov, od posodabljanja železnic, obnove cest, križišč, vodovodov, kanalizacij, kolesarskih stez, kulturnih domov, knjižnic, športno-rekreacijskih objektov itd..

Med leti 2014 in 2020 bo takšnih projektov več kot 1.500: od oskrbe s pitno vodo, izvajanja storitev za brezposelne do razvijanja programske opreme in drugo ...

Z evropskim denarjem so sofinancirani tudi številni programi s področja izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, vzpodbujanja podjetništva ...

Pri vseh teh projektih EU prispeva od 50 % do 80 % denarja.

Potovanje in poslovanje brez meja

EU po definiciji zagotavlja prosti pretok ljudi, dobrin, storitev in kapitala in kaj to pomeni v praksi smo najbolj plastično izkusili ob poostrenem nadzoru zunanje schengenske meje, ki ta čas poteka na južni meji Slovenije.

Ob večurnem čakanju se na veliko razburjamo, a hkrati pozabljamo, da je bilo slednje še dobro desetletje nazaj pri poti v katerokoli sosednjo državo nekaj povsem samoumevnega. Da ne omenjamo komunističnih časov, ko so nas strogi cariniki preiskovali ali morda iz Avstrije in Italije ne tihotapimo baban, kave in kavbojk.

In če želimo potovati danes? Nič lažjega, vzamemo osebni dokument, naročimo evropsko zdravstveno izkaznico in jo mahnemo čez mejo, na katero opozarja zgolj obcestna tabla. V večini primerov nam niti ni potrebno menjati denarne valute, potni list EU pa nam odpira vrata mnogih držav, kjer smo se prej mučili s pridobivanjem vize.

Mobilnost brez viz, posebnih zdravstvenih pregledov, dokazil o finančnem stanju in drugih glede časa potratnih stvari ni dana sama po sebi.

Seveda pa je skoraj bolj kot to pomemben skupen 500 milijonski evropski trg, kar pomeni poslovanje brez omejitev, carin, birokratskih zapletov ... med vsemi državami članicami EU. Kaj to za Slovenijo pomeni je dovolj navesti, da naša gospodarska rast temelji na izvozu, katerega 70 % gre v države Evropske unije.

Klici in dostop do interneta iz tujine za "male pare"

Potovanje v tujino je včasih pomenilo komunikacijsko izolacijo od doma. Resda se je svet spremenil tudi tehnološko, a še do nedavnega smo za mobilne klice iz tujine, (tako imenovani roaming) plačevali izjemno visoke tarife.

A sedaj nič več.  Evropska tarifa za gostovanje v tujini je vsako leto ugodnejša, od 15. junija letos pa te tako klici znotraj EU kot prenosi podatkov ne bodo stali nič več kot doma.

Študentske izmenjave in delo po Evropi

Si nadebuden študent in želiš študirati v Španiji, Franciji, Italiji, na Finskem? Če odmislimo jezikovne ovire, si kot državljan članice EU v birokratskih in drugih postopkih povsem izenačen z domačimi študenti. Če si ob študiju v tujini želiš delati, imaš povsem enake pravice, dolžnosti in omejitve kot domač študent.

V primeru plačljivega študija je šolnina zate enaka kot za kateregakoli drugega študenta, najsi domačina ali državljana katerekoli druge članice.

Bi šel na študij v tujino zgolj za nekaj mesecev? Mreža študentskih izmenjav Erasmus in primerljivih praks je vse bolj široka, pa tudi raznovrstnih projektov za mlade je vedno več. Leta 2014 je v mobilnostih, financiranih s strain EU, sodelovalo 6.803 Slovencev: v sklopu študija, treningov in prostovoljstva.

Te po študiju zanima poiskati zaposlitev izven slovenskih meja? Znotraj EU to res ni ovira, potrebno ni niti delovno dovoljenje.

Mir, blaginja varnost ...

Navedli smo zgolj nekatere najbolj očitne pridobitve evropskega povezovanja v skupnost 27 (+1) držav, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju, a se obenem večinoma sploh ne zavedamo, da so plod članstva v EU.

Omenjena drevesa majhnih privilegijev sestavljajo gozd miru, politične stabilnosti in varnosti, ki je na evropski celini v neprekinjenem nizu eden najdaljših od časa velikega rimskega miru (pax Romana). Tega je ustvaril cesar Avgust in je trajal 206 let, od leta 27 pred Kristusom do leta 180 našega štetja.