Evropejci vse bolj prepričani, da je EU zanje dobra in koristna. Slovenci med največjimi evroskeptiki

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Negotova prihodnost Evropske zveze, nestabilne mednarodne razmere in globalni vzpon Rusije in Kitajske na državljane EU očitno vplivajo povezovalno, kažejo najnovejši rezultati raziskave Eurobarometer

Čeprav jih manj kot polovica meni, da se zadeve v EU odvijajo v pravo smer, pa je občutek, da je EU zanje dobra in koristna vse višji in že na ravni iz leta 2007. 

Prebivalci držav članic si želijo skupnega nastopa in večje vloge EU na številnih področjih in menijo, da bi na njih morala integracija narediti več. 

Slovenci sodimo med petino najbolj kritičnih in skeptičnih držav članic, po svoje pa je zaskrbljujoče, da so med temi pri mnogih vprašanjih znajdejo tudi Francozi.

Mnenje, da je Evropska unija nekaj dobrega in koristnega, na splošno narašča in se je v državah članicah od lanskega leta dvignilo iz 52 % na 57 %.

Evropejci se prav tako v glavnem strinjajo, da bi EU morala na velike dogodke v globalnem svetu reagirati skupaj in ne vsaka država posebej. Slednjemu so pritrdili tako v primeru izvolitve Donalda Trumpa, še bolj odločno (čez 70 %) pa glede povečanega globalnega vpliva Rusije, Kitajske ter glede nestabilnosti v Arabskem svetu.

Slovenci dežurni skeptiki


Precej bolj kritični od povprečja EU-28 pa smo skoraj na vseh področjih Slovenci.

Da je EU nekaj dobrega nas meni 45 %. V osemindvajseterici je glede tega za nami zgolj pet držav, pri tem pa, zanimivo, kar tri sosednje: Avstrijci, Hrvati in Italijani ter še Grki in Čehi.

Nekoliko bolje, na 19. mesto, se uvrščamo pri vprašanju kako se čutimo navezane na Evropsko unijo.

Smo pa Slovenci predzadnji med vsemi državami članicami pri zanimanju za Evropske zadeve (30 %). Manj od nas se zanje zanimajo zgolj še Čehi. Skupne evropske zadeve najbolj zanimajo Nizozemce (80 %), Dance (77 %), Švede (74 %), Nemce (72 %) in Fince (69 %).

Prav tako smo Slovenci glede na druge državljane EU podpovprečno prepričani, da se glas naše države v EU sliši (povprečje je 63 %, Slovenija pa 48 %).

Samo 36 % Slovencev, oziroma 11 % manj kot lani je zadovoljnih z delovanjem demokracije v EU. Najbolj zadovoljni so na Danskem, Irskem, v Luksemburgu in na Poljskem, manj od Slovenije pa zgolj še v Franciji, Španiji in Grčiji.

Edina država, v kateri več kot 50 % vprašanih meni, da gre EU v pravo smer, je Irska (55 %). Sledijo Bolgarija, Malta, Romunija in Nizozemska, naj bolj kritični pa so v Španiji, Italiji, Veliki Britaniji, Franciji in Grčiji.

Slovenci smo pri tem vprašanju z 25 % pritrdilnih glasov nad EU-28 povprečjem.

EU na številnih področjih naredi premalo


Po odgovorih sodeč si državljani članic očitno na številnih področjih želijo večje vloge skupne evropske integracije.

V povprečju si jih 80 % želi, da bi se EU bolj angažirala na področju boja proti terorizmu, 78 % pri odpravljanju brezposelnosti, 75 % pri zaščiti okolja, 74 % pri boju proti davčnim goljufijam in 73 % pri promociji demokracije in miru v svetu.

Manj podpore, a še vedno večinsko, pa ima vmešavanje EU na področjih ekonomske politike (58 %), zunanjih zadev (57 %), kmetijstva (56 %) in industrijske politike (52 %).

Slovenci pri tem nekoliko odstopamo od povprečja drugih držav članic EU. Tudi nam se zdi pomembna močna vloga EU pri spoprijemanju z brezposelnostjo in davčno goljufijo, višja pričakovanja od drugih pa imamo na področjih zdravstvenega in socialnega varstva, ekonomske politike, kmetijstva in industrijske politike.

Manj od povprečja se nam zdi pomemben skupen nastop v boju proti terorizmu, obrambni in varnostni problematiki ter pri enakopravni obravnavi moških in žensk.

Tako Slovenci ob Špancih najbolj kritično pritrjujemo stališču, da EU naredi premalo v boju proti davčnim goljufijam (77 %). Za Grčijo, Španijo, Portugalsko, Italijo in Ciprom smo šesti, ki menimo, da EU naredi premalo v boju proti brezposelnosti. Na petem mestu smo po stališču, da je bilo premalo narejenega pri ekonomski politiki in pri zunanji politiki.

Nasploh Slovenija sodi med spodnjo petino do EU najbolj kritičnih držav, pri nekaterih vprašanjih pa smo glede kritičnega odnosa v najboljšem primera v povprečju.

KOMENTAR: Uredništvo
Razlika med zaznavo in dejanskimi koristmi, ki jih imamo od EU
Rezultati najnovejšega Eurobarometra pritrjujejo ugotovitvi, da smo Slovenci do EU veliko bolj kritični, kot bi si ta glede koristi, ki nam jih prinaša, zaslužila. Če za koga, je EU namreč velika prednost za manjše države članice. Lažje je razumeti nejevoljo odhajajočih Britancev ali Francozov, obeh neto plačnic, ki tudi brez EU v svetu nekaj pomenita. A glas Slovenije izven Evropske zveze v globalnem svetu ne bi imel nikakršne teže, znotraj EU pa imamo mehanizme vpliva, tudi pravico veta na posamezne odločitve, ki v 500 milijonski EU ne morejo biti sprejete brez naše pritrditve. Odveč je seveda omenjati koristi od dejstva, da je Slovenija neto prejemnica sredstev iz EU proračuna in da se brez evropskega denarja v zadnjih letih pri gradnji večjih javnih projektov praktično ne zasadi nobena lopata. Zato slovensko politiko in pristojne službe čaka še veliko dela, da bodo v teh turbulentnih časih, ko je smer prihodnjega razvoja EU negotova, državljanom znali ustrezno predstaviti vse prednosti članstva v tej, za države evropske celine izjemno pomembni integraciji. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike