Evropejci vse bolj prepričani, da je EU zanje dobra in koristna. Slovenci med največjimi evroskeptiki
POSLUŠAJ ČLANEK
Negotova prihodnost Evropske zveze, nestabilne mednarodne razmere in globalni vzpon Rusije in Kitajske na državljane EU očitno vplivajo povezovalno, kažejo najnovejši rezultati raziskave Eurobarometer.
Čeprav jih manj kot polovica meni, da se zadeve v EU odvijajo v pravo smer, pa je občutek, da je EU zanje dobra in koristna vse višji in že na ravni iz leta 2007.
Prebivalci držav članic si želijo skupnega nastopa in večje vloge EU na številnih področjih in menijo, da bi na njih morala integracija narediti več.
Slovenci sodimo med petino najbolj kritičnih in skeptičnih držav članic, po svoje pa je zaskrbljujoče, da so med temi pri mnogih vprašanjih znajdejo tudi Francozi.
Mnenje, da je Evropska unija nekaj dobrega in koristnega, na splošno narašča in se je v državah članicah od lanskega leta dvignilo iz 52 % na 57 %.
Evropejci se prav tako v glavnem strinjajo, da bi EU morala na velike dogodke v globalnem svetu reagirati skupaj in ne vsaka država posebej. Slednjemu so pritrdili tako v primeru izvolitve Donalda Trumpa, še bolj odločno (čez 70 %) pa glede povečanega globalnega vpliva Rusije, Kitajske ter glede nestabilnosti v Arabskem svetu.
Precej bolj kritični od povprečja EU-28 pa smo skoraj na vseh področjih Slovenci.
Da je EU nekaj dobrega nas meni 45 %. V osemindvajseterici je glede tega za nami zgolj pet držav, pri tem pa, zanimivo, kar tri sosednje: Avstrijci, Hrvati in Italijani ter še Grki in Čehi.
Nekoliko bolje, na 19. mesto, se uvrščamo pri vprašanju kako se čutimo navezane na Evropsko unijo.
Smo pa Slovenci predzadnji med vsemi državami članicami pri zanimanju za Evropske zadeve (30 %). Manj od nas se zanje zanimajo zgolj še Čehi. Skupne evropske zadeve najbolj zanimajo Nizozemce (80 %), Dance (77 %), Švede (74 %), Nemce (72 %) in Fince (69 %).
Prav tako smo Slovenci glede na druge državljane EU podpovprečno prepričani, da se glas naše države v EU sliši (povprečje je 63 %, Slovenija pa 48 %).
Samo 36 % Slovencev, oziroma 11 % manj kot lani je zadovoljnih z delovanjem demokracije v EU. Najbolj zadovoljni so na Danskem, Irskem, v Luksemburgu in na Poljskem, manj od Slovenije pa zgolj še v Franciji, Španiji in Grčiji.
Edina država, v kateri več kot 50 % vprašanih meni, da gre EU v pravo smer, je Irska (55 %). Sledijo Bolgarija, Malta, Romunija in Nizozemska, naj bolj kritični pa so v Španiji, Italiji, Veliki Britaniji, Franciji in Grčiji.
Slovenci smo pri tem vprašanju z 25 % pritrdilnih glasov nad EU-28 povprečjem.
Po odgovorih sodeč si državljani članic očitno na številnih področjih želijo večje vloge skupne evropske integracije.
V povprečju si jih 80 % želi, da bi se EU bolj angažirala na področju boja proti terorizmu, 78 % pri odpravljanju brezposelnosti, 75 % pri zaščiti okolja, 74 % pri boju proti davčnim goljufijam in 73 % pri promociji demokracije in miru v svetu.
Manj podpore, a še vedno večinsko, pa ima vmešavanje EU na področjih ekonomske politike (58 %), zunanjih zadev (57 %), kmetijstva (56 %) in industrijske politike (52 %).
Slovenci pri tem nekoliko odstopamo od povprečja drugih držav članic EU. Tudi nam se zdi pomembna močna vloga EU pri spoprijemanju z brezposelnostjo in davčno goljufijo, višja pričakovanja od drugih pa imamo na področjih zdravstvenega in socialnega varstva, ekonomske politike, kmetijstva in industrijske politike.
Manj od povprečja se nam zdi pomemben skupen nastop v boju proti terorizmu, obrambni in varnostni problematiki ter pri enakopravni obravnavi moških in žensk.
Tako Slovenci ob Špancih najbolj kritično pritrjujemo stališču, da EU naredi premalo v boju proti davčnim goljufijam (77 %). Za Grčijo, Španijo, Portugalsko, Italijo in Ciprom smo šesti, ki menimo, da EU naredi premalo v boju proti brezposelnosti. Na petem mestu smo po stališču, da je bilo premalo narejenega pri ekonomski politiki in pri zunanji politiki.
Nasploh Slovenija sodi med spodnjo petino do EU najbolj kritičnih držav, pri nekaterih vprašanjih pa smo glede kritičnega odnosa v najboljšem primera v povprečju.
Čeprav jih manj kot polovica meni, da se zadeve v EU odvijajo v pravo smer, pa je občutek, da je EU zanje dobra in koristna vse višji in že na ravni iz leta 2007.
Prebivalci držav članic si želijo skupnega nastopa in večje vloge EU na številnih področjih in menijo, da bi na njih morala integracija narediti več.
Slovenci sodimo med petino najbolj kritičnih in skeptičnih držav članic, po svoje pa je zaskrbljujoče, da so med temi pri mnogih vprašanjih znajdejo tudi Francozi.
Mnenje, da je Evropska unija nekaj dobrega in koristnega, na splošno narašča in se je v državah članicah od lanskega leta dvignilo iz 52 % na 57 %.
Evropejci se prav tako v glavnem strinjajo, da bi EU morala na velike dogodke v globalnem svetu reagirati skupaj in ne vsaka država posebej. Slednjemu so pritrdili tako v primeru izvolitve Donalda Trumpa, še bolj odločno (čez 70 %) pa glede povečanega globalnega vpliva Rusije, Kitajske ter glede nestabilnosti v Arabskem svetu.
Slovenci dežurni skeptiki
Precej bolj kritični od povprečja EU-28 pa smo skoraj na vseh področjih Slovenci.
Da je EU nekaj dobrega nas meni 45 %. V osemindvajseterici je glede tega za nami zgolj pet držav, pri tem pa, zanimivo, kar tri sosednje: Avstrijci, Hrvati in Italijani ter še Grki in Čehi.
Nekoliko bolje, na 19. mesto, se uvrščamo pri vprašanju kako se čutimo navezane na Evropsko unijo.
Smo pa Slovenci predzadnji med vsemi državami članicami pri zanimanju za Evropske zadeve (30 %). Manj od nas se zanje zanimajo zgolj še Čehi. Skupne evropske zadeve najbolj zanimajo Nizozemce (80 %), Dance (77 %), Švede (74 %), Nemce (72 %) in Fince (69 %).
Prav tako smo Slovenci glede na druge državljane EU podpovprečno prepričani, da se glas naše države v EU sliši (povprečje je 63 %, Slovenija pa 48 %).
Samo 36 % Slovencev, oziroma 11 % manj kot lani je zadovoljnih z delovanjem demokracije v EU. Najbolj zadovoljni so na Danskem, Irskem, v Luksemburgu in na Poljskem, manj od Slovenije pa zgolj še v Franciji, Španiji in Grčiji.
Edina država, v kateri več kot 50 % vprašanih meni, da gre EU v pravo smer, je Irska (55 %). Sledijo Bolgarija, Malta, Romunija in Nizozemska, naj bolj kritični pa so v Španiji, Italiji, Veliki Britaniji, Franciji in Grčiji.
Slovenci smo pri tem vprašanju z 25 % pritrdilnih glasov nad EU-28 povprečjem.
EU na številnih področjih naredi premalo
Po odgovorih sodeč si državljani članic očitno na številnih področjih želijo večje vloge skupne evropske integracije.
V povprečju si jih 80 % želi, da bi se EU bolj angažirala na področju boja proti terorizmu, 78 % pri odpravljanju brezposelnosti, 75 % pri zaščiti okolja, 74 % pri boju proti davčnim goljufijam in 73 % pri promociji demokracije in miru v svetu.
Manj podpore, a še vedno večinsko, pa ima vmešavanje EU na področjih ekonomske politike (58 %), zunanjih zadev (57 %), kmetijstva (56 %) in industrijske politike (52 %).
Slovenci pri tem nekoliko odstopamo od povprečja drugih držav članic EU. Tudi nam se zdi pomembna močna vloga EU pri spoprijemanju z brezposelnostjo in davčno goljufijo, višja pričakovanja od drugih pa imamo na področjih zdravstvenega in socialnega varstva, ekonomske politike, kmetijstva in industrijske politike.
Manj od povprečja se nam zdi pomemben skupen nastop v boju proti terorizmu, obrambni in varnostni problematiki ter pri enakopravni obravnavi moških in žensk.
Tako Slovenci ob Špancih najbolj kritično pritrjujemo stališču, da EU naredi premalo v boju proti davčnim goljufijam (77 %). Za Grčijo, Španijo, Portugalsko, Italijo in Ciprom smo šesti, ki menimo, da EU naredi premalo v boju proti brezposelnosti. Na petem mestu smo po stališču, da je bilo premalo narejenega pri ekonomski politiki in pri zunanji politiki.
Nasploh Slovenija sodi med spodnjo petino do EU najbolj kritičnih držav, pri nekaterih vprašanjih pa smo glede kritičnega odnosa v najboljšem primera v povprečju.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
VelikiRob
EU Sloveniji zagotavlja stabilnost, saj demokratičnega totalitarizma nismo še sposobni preseči!
In to je naš problem: vseobsegajoči totalitarizem v medijih, sodstvu, šolstvu, javni upravi... Oprani možgani, nostalgija po preteklosti, ki ni imela nobene realne osnove za obstanek. Grozljiva je izjava Danial Slivnika "Še desnica je taka kot hoče levica"
Imamo lastno državo, ki je uresničitev sanj naših največjih rodoljubov. Nanjo nismo vsi posnosni saj je mnogim ljubša rdeča zvezda in podobno, kar izhaja iz preslepljenega in dementnega duha. Otroci nam odhajajo, o bodočnosti in pravih problemih nihče noče trezno govoriti: tako, da bi zavest o pravih problemih ugledala luč v medijih. Tu smo se izgubili, kot nekdo, ki ne najde več poti do doma. In to ni slučaj temveč zavestno ravnanje elite, ki se krčevito oklepa oblasti skupaj z volilno baze, ki si brez privilegijev lahko obeta le slabo bodočnost. Pa četudi za ceno izginotja naroda.
Evropa ima tudi cel kup težav. Tudi tu so elite izrojene. A imamo možnost biti zraven in se proti temu boriti. Tu je naše mesto in prihodnost. V sodelovanju z vsemi zlasti pa tistimi, ki so nam blizu. Imamo odprt trg in možnosti, nihče nas ne ovira, da smo druga "Švica" ali podobno.
Storimo nekaj vsak dan: spregovorimo o problemih, ne bodimo tolerantni do izrojenosti vsakršne sorte. In morda je še upanje za nas.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.