O izjavi SAZU in moralnih zmagovalcih kulturnega boja

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin
Vir: Twitter @BorutPahor

Pred dobrima dvema letoma, 15. marca 2021, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) sprejela Izjavo o slovenski spravi. S tem je dobila tragedija 2. svetovne vojne na slovenskem strokovno in subtilno ubeseditev. Da ji ideologi – tako levi kot desni –, ki goreče zagovarjajo vsak svojo poenostavljeno verzijo zgodovine, ne bodo prikimali, je bilo pričakovati.

A razočarali so tudi tisti zmernejši. Z leve je bilo slišati obrabljene očitke o zgodovinskem revizionizmu, obenem pa tudi na politični desnici ni bilo kakšne posebne iniciative. Od pomembnejših družbenih akterjev je častna izjema – ob bivšem predsedniku države Borutu Pahorju – slovenska Cerkev.

Kompleksno dogajanje

Kot pravi bivši predsednik, bi bilo dobro, da izjavo ponotranjimo. Njene ugotovitve je treba zato čim večkrat ponoviti. Sploh v času, ko se je zopet razplamtel kulturni boj – in to siloviteje kot kadarkoli v zadnjih desetih letih. Zdi se, da v času zaostrene retorike tudi nekateri, ki bi se pod izjavo sicer podpisali, odstopijo od njenih zaključkov in se raje postavijo na okope zgodovinskih poenostavitev. Kar pa razkol le še poglablja.

Moralni zmagovalec bo tisti, ki bo – če se že mora izrekati o polpretekli zgodovini – izjavi brez deviacij sledil. Prepustimo ji besedo. Zakaj bi vendar izumljali nove ubeseditve, ko pa je bistvo že bilo povedano – a žal preslišano. Eden ključnih pasusov gre takole:

“Z vso jasnostjo se je pokazalo, da je bila druga svetovna vojna v Sloveniji zelo kompleksno dogajanje z značilnostmi, ki jih pri drugih narodih v takšni obliki ali vsaj v takšnem obsegu ni srečati. V njej so se na naših tleh prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna.”

Identificirani so torej štirje elementi kompleksnega dogajanja, po dva na vsaki strani, en legitimen in en nelegitimen: osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija in kolaboracija. “Več desetletij je spomin na drugo svetovno vojno določala črno-bela pripoved o osvobodilnem boju na eni in izdajalcih na drugi strani, v kateri ni bilo prostora za zločine, povzročene v imenu osvobodilnega boja, niti za njegovo zlorabo s strani komunističnega vodstva za zagotovitev in nato utrditev lastne oblasti.”

Je revizija interpretacije zgodovine, ki se je oblikovala znotraj nedemokratičnega režima, res nekaj slabega, kot nas prepričujejo nekateri?

O takšnem in drugačnem revizionizmu

Je revizija interpretacije zgodovine, ki se je oblikovala znotraj nedemokratičnega režima, res nekaj slabega, kot nas prepričujejo nekateri? “Z demokratizacijo slovenske družbe je postala revizija takšne enostranske pripovedi, ki je bila utemeljena ideološko in ne zgodovinopisno, nujna,” preberemo v nadaljevanju.

Ob tem pisci dodajajo: “Se pa ob tej zgodovinopisni reviziji soočamo s težnjami, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, diametralno nasprotno, zreducirano na revolucijo in odpor zoper njo, ki je ravno tako ideološka, le z drugačnim predznakom.”

Na desnici takšne težnje sicer obstajajo, prevladujejo pa ne. V tem primeru seveda gre za revizionizem, ki mu je treba reči ne; toda večja težava je, da levica za takšne vrste revizionizem označuje že samo izjavo SAZU. Zdi se, da se desni pol, sploh tisti zmernejši del, z izjavo strinja oziroma je temu bližje od levega. Ravno zato so odkloni, ki prihajajo z desne, toliko bolj nepotrebni in nespametni. 

V kurikulum osnovnih in srednjih šol

Filozof Borut Ošlaj, ki smo ga na Domovini nedavno gostili v Vroči temi, je pred dobrim letom za Delo zapisal, da demokratična družba dokazuje lastno zrelost tudi s tem, na kakšen način sprejema svoje zgodovinsko posredovane travme: “Ko delitve demitologiziramo in sprejmemo, te izginejo, ostanejo pa razlike. S slednjimi se da živeti, pogosto tudi dobro, z delitvami ne. Nedavna izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi je korak v pravo smer, zato jo kaže pozdraviti in na njej graditi naprej; začenši z vzgojo in izobraževanjem.”

Skratka, izjavo SAZU v kurikulum osnovnih in srednjih šol. Če smo med branjem tega teksta že pozabili, o čem govori, in ker smo uvodoma zapisali, da jo moramo čim pogosteje prebirati, da jo bomo ponotranjili, preberimo za konec še en odstavek:

“V etičnem smislu o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena.”

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

jersey city, spomenik katyn
Katin kot simbol okrutnosti in zlaganosti komunističnega režima
  • 15. 03. 2025
Video - Jan Macarol: "Električni avtomobili redko gorijo, ko pa gorijo, gorijo drugače, zato jih je težje pogasiti"
  • 21. 12. 2024
dr. MIlko MIkola
Dr. Milko Mikola: »Samo resnica nas bo osvobodila«
  • 19. 10. 2024