Vroča tema tokrat v ospredje postavlja evtanazijo oziroma predlog zakona, ki predvideva samomor s pomočjo. Več kot polovica Slovencev naj bi bila tej odločitvi naklonjena. O tej temi sta spregovorila prof. dr. Marjeta Zorman Terčelj, dr. med., članica in podpredsednica Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, sicer zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, in prof. dr. Borut Ošlaj, filozof, ki je prav tako član in podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, sicer pa zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dr. Ošlaj je uvodoma dejal, da je pri vprašanju asistiranega samomora glavno vprašanje, kako na ustrezen način pomagati dostojanstveno umreti trpečim in umirajočim osebam. »Osnovno izhodišče bi moralo biti, da se tega lotevamo na način, da ne bomo s sprejetimi ukrepi in načini lajšanja bolečin oziroma pomoči pri umiranju dodatno nažirali že tako načetih temeljev humanosti,« je dejal.
Dr. Zorman Terčeljeva pa je dodala, da bi se morala vsa medicinska stroka, tako travmatologija, intenzivna nega, onkologija in psihiatrija kot stroka izraziti, v kateri meri in kdaj je res ocena tista, ki pomeni neznosno trpljenje za bolnika. »Neznosno trpljenje je v več nivojih. Imamo neznosno trpljenje zaradi bolečin, torej somatsko trpljenje, in neznosno trpljenje na duševnem, psihološkem nivoju. Ocenjevati, kaj je »neznosno«, ne more skupina, ki želi pomagati takšnim ljudem in ni strokovno usposobljena. To mora biti posebna strokovna skupina, posebej izobraženi ljudje, tudi zdravniki na vseh nivojih, da razumejo, kaj je to neznosno trpljenje,« je povedala.
Po besedah dr. Ošlaja je težava glede trpljenja pri sami možnosti uzakonitve evtanazije oziroma asistiranega samomora tudi, da se problem trpeče osebe rešuje tako, da se trpečo osebo usmrti. Kot je dejal dr. Ošlaj, se je potrebno vprašati, kaj bi pomenilo, če bi uzakonili evtanazijo pri nas, ko paliativna oskrba ni zadostno razvita, ko imamo en sam Hospic, ko smo kadrovsko podhranjeni. »Takšen zakon bi, in v tem ni nobenega pretiravanja, silil ljudi, ki bi neznosno trpeli, da zaprosijo za evtanazijo, kajti trenutno sistem ni zadostno krepak in kadrovsko močan, da bi lahko zagotovil dostojno umiranje vsaki osebi,« je povedal.
Dr. Zorman Terčeljeva je dodala še, da evtanazija ni stvar demokracije. »Evtanazija je individualna, je individualni pristop do posameznika in njegove odločitve glede smrti in ne moremo z referendumom ali s preglasovanjem v parlamentu preglasiti zato, da tiste manjše ranljive skupine lahko nastradajo, ker oni nimajo dovolj glasu, da bi se lahko branili,« je povedala.
Sodelujte v anonimni anketi o slovenskih medijih in Domovini: katere prebirate, kako jih cenite, kaj še želite brati na Domovini itd. Anketa vam bo predvidoma vzela 8 minut časa.
Izbrano za naročnike:
98. številka tednika Domovina, sredina elektronska izdaja: zakaj razvajenost prinese nasilje
Tino Mamić: Sanje o koncu revolucije
Obiščite našo naročniško stran (klik)
Lepa reč!
Upokojenci zhtevajo višje pokojnine.
Tistim, ki ne morejo od njih živeti, pa ljudska oblast priljubljenega premiera Goloba ponuja brezplačno evtanazijo.
Mefisto, ne bodi no tako črnogled. Nekaj pa je le brezplačno…
Pa naj brezposelni v Sloveniji uveljaviti ustavno pravico do dela. Evtanazija je direkten napad na starejšo populacijo. Stroka je prorti En del politike pa posiljuje vse. Da ne bo pomote levi del politike. Fantje in dekleta ali karkoli že ste tudi vi boste enkrat stari, če boste imeli srečo seveda. Kako boste takrat gledali na evtanazijo, ko se vas bodo bližnji sorodniki naveličali. Tudi vam ura tik taka vendar se tega ne zavedate. Pa se boste. Ampak takrat bo prepozno.
Kdor podpira evtanazijo, to počne iz nizkotnih nagibov ali pa zato, ker je bedak. V vsakem primeru je nedopustna. Evtanazija ni niti uboj v samoobrambi, je nekaj slabšega. Levaki, ki jo zagovarjajo in skušajo uzakoniti, se seveda ne bodo dali evtanazirati, to bodo hoteli storiti s svojimi političnimi nasprotniki.
Če bi tehtali v PARLAMENTU pamet, bi kljub temu, da ima manj poslancev – vseeno pri pameti prednjačila VEČINA na Desni in skupaj sestavila VLADO – upam, da bi Tonina, če se tej vladi ne bi hotel pridružiti, tedaj zamenjali!
Človekove pravice so zapletena reč. Uvedene so bile pred vsem zaradi rasnega razlikvanja, saj be bilo nevzdržno razlikovati ljudi zaradi barve kože. K barvi so snovalci deklaracije dodali še vero, spol in še nekatere druge splošno sprejemljive svoboščine.
To pa seveda nekaterim ni bilo dovolj in so začeli pravice in svoboščine širiti, kar pa postaja vse bolj nevzdržno, saj gredo prizadevanja preko zdravega razuma in omejjuje nekatere že uveljavljene svoboščine.
Takšne svoboščine nasprotujejo ne samo zdravemu razumu, celo morali.
Vzamimo samo splav.
Res je da o njem lahko v prvi vrsti odloča niseča ženska, vendar , ali je to lahko resnična uzakonjena pravica? Tukaj smo na polzkem terenu.
Tudi med pravico in pravico je lahko in mora biti ločnica.So zadeve,ki jih lahko zahtevamo in so uzakonjenje. So pa zadeva, ki so sicer pravica posameznika,jih pa ni mogoče, ali pa vsaj priporočljivo ni mžno uzakoniti.
Tako je pri splavu. Ali je noseča ženska,ki se odloča za splav res v takšnem duševnem stanju, da lahko povsem prisoebno odloča o splavu? Ali je res potrebno vsak splav izvesti, ker tako določa zakon? Ali se prekinitev nerojenega življenja zakonito dejanje ob dejstvu, da najrazličnejše deklaracije ščitijo človeško življanje?
Pa smo tam. Uzakonitev je obveza. Ali je splav res takšno dejanje, ki ga je na zahtevo potrebno izpolnit Ali je res mogoče storilce splava prosiluti, da ga izvedejo, če travno se zavedajo posledic?
Ne kar po marksistično. Ljudje ki niso prečitali niti pet odstavkov iz obsežnih Marxovih del, poučujejo marksizem. To smo doživljali v partijskih šolah.Danes pa so podobni,ki poučujejo o pravicah in ed ne štejejo pravico do splava.
Nič ka drugače ni z evtanazijo. Dokler ni uzakonjena, se je vsi nekako bojijo in je ne priznavajo, če ravnoopustitev zdravljanja ni nič drugega , kot evtanazija. Ko pa bo uzakonjena, pa se lahko pod okriljem zakona lahko dogajajo zelo nehumane reči.
Poznamo nek rek: zakoni so zato, da jih ne spoštujemo.Glede na naše pravosodje bi skoraj takšnemu reku pritrdil. Ali pa se lahko strinjamo s te, da nam pišejozako, ki nas bo spravil v grob? V zakonu je čahko vse lepo, a kaj ko nad nami vseeno visi tisti sicer pritlehni rek: zakoni so zato, da jih ne spoštujemo. Kja pa potem?
Hja, menim, da slovenska srenja enostavno mentalno ni dovolj zrela za odlocanje o tako obcutljivi in pomembni moralni temi.
Kadar ves, da nisi sposoben necesa storiti, tega ne smes storiti. Lahko se edino obrnes na nekoga, ki to preverjeno zna. Ze to je dovolj tezko, namrec najti tega, ki to zna. Slovencem tudi to ne gre, ampak to predvsem zaradi kompleksa.
Zdaj razumem, zakaj politika noče urediti paliativne oskrbe za vse. Ker je cenejše propagirati kvazi dostojanstvo človeka pri odločanju o lastni smrti. Kakšna laž! V bistvu se bo o njih odločala politika.
Šele ko bomo imeli urejeno področje paliative, se bo vsak čutil zares svobodnega pri teh odločitvah.
Pazite na svoje starše, imejte jih radi in skrbite zanje.
Evtanazija je umor tako kot splav in nič drugega-če oboje že hočete, imejte še toliko poguma, da to priznate tudi z besedami.