OECD Sloveniji ponovno svetuje: manj davkov na delo, več odgovornosti in previdnost

Slovenija se že več let sooča z enakim opozorilom mednarodnih ekonomskih institucij: delo je preveč obdavčeno, javna poraba raste hitreje od zmožnosti gospodarstva, prihranki prebivalstva pa so večinoma ujeti v nepremičninah in bančnih vlogah. Najnovejši Ekonomski pregled Slovenije, ki ga je predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), teh ugotovitev ne spreminja, jih pa dodatno zaostruje.

Po oceni OECD je Slovenija v zadnjih letih gospodarsko rasla hitreje od povprečja držav OECD in evrskega območja, ob tem pa ohranila eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi. Toda ugodna gospodarska slika skriva strukturne težave, ki bi lahko v prihodnjih letih postale resna ovira za nadaljnji razvoj.

Ugodna gospodarska slika skriva strukturne težave, ki bi lahko v prihodnjih letih postale resna ovira za nadaljnji razvoj.

Fiskalni svet in OECD na isti strani: primanjkljaji niso več izjema

Posebno pozornost OECD namenja javnim financam. Organizacija opozarja, da bo staranje prebivalstva v prihodnjih desetletjih močno povečalo izdatke za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Če želi država ohraniti socialno državo brez pretiranega zadolževanja, bo morala že danes sprejemati ukrepe za postopno zmanjševanje proračunskih primanjkljajev.

Pri tem OECD ni osamljena. Podobna opozorila v zadnjih mesecih prihajajo tudi iz Fiskalnega sveta, ki je večkrat izpostavil, da številni politični dogovori vsebujejo obljube o novih izdatkih brez ustrezno opredeljenih virov financiranja. Po njihovih ocenah Slovenija v obdobju ugodne gospodarske rasti ne ustvarja dovolj fiskalnih rezerv za prihodnja krizna obdobja.

Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je že večkrat opozoril, da dolgoročna vzdržnost javnih financ ne more temeljiti zgolj na optimističnih napovedih gospodarske rasti, temveč na realističnem načrtovanju prihodkov in odhodkov.

OECD proti obvezni božičnici

Ena izmed bolj odmevnih priporočil OECD se nanaša na predlog uvedbe obveznega zimskega regresa oziroma božičnice. Namestnica direktorja za študije držav pri OECD Isabell Koske je ob predstavitvi poročila pozvala slovenske odločevalce, naj o takšni obveznosti ponovno premislijo.

Po njihovem mnenju dodatne zakonsko predpisane obveznosti za delodajalce zmanjšujejo fleksibilnost gospodarstva, zlasti v obdobjih počasnejše gospodarske rasti. Čeprav je namen ukrepa izboljšanje položaja zaposlenih, OECD opozarja, da lahko dolgoročno vpliva na konkurenčnost podjetij in zmanjšuje pripravljenost za nova zaposlovanja.

Dodatne zakonsko predpisane obveznosti za delodajalce zmanjšujejo fleksibilnost gospodarstva, zlasti v obdobjih počasnejše gospodarske rasti.

Gre za vprašanje, pri katerem se pogosto soočata socialna in ekonomska logika. Medtem ko sindikati poudarjajo pomen dodatnega dohodka za zaposlene, ekonomisti opozarjajo, da trajna rast plač temelji predvsem na višji produktivnosti in ne na administrativno določenih izplačilih.

Manj davkov na plače, več na potrošnjo in premoženje

Najbolj dosledno priporočilo OECD Sloveniji ostaja davčna reforma. Organizacija že vrsto let opozarja, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v razvitem svetu.

Visoki prispevki in dohodnina po njihovem zmanjšujejo motivacijo za delo, otežujejo privabljanje visoko usposobljenih kadrov ter zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Rešitev OECD vidi v preusmeritvi davčnega bremena z dela na druge oblike obdavčitve, predvsem na potrošnjo in premoženje. To pomeni predvsem višjo obdavčitev nepremičnin in potencialno tudi dodatne prilagoditve sistema DDV.

Takšna priporočila pa v Sloveniji odpirajo številna vprašanja. Nasprotniki novih nepremičninskih davkov opozarjajo, da slovenski lastniki nepremičnin že danes plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ter davek na premoženje za določene vrste nepremičnin. Poleg tega številni državljani nepremičnino dojemajo kot obliko življenjskega prihranka in ne kot investicijsko sredstvo.

Organizacija že vrsto let opozarja, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v razvitem svetu.

Zakaj OECD želi višje davke na nepremičnine?

Argument OECD temelji na prepričanju, da previsoka usmerjenost prihrankov v nepremičnine zmanjšuje razpoložljiv kapital za podjetniške in razvojne naložbe.

Slovenci imajo po evropskih merilih izjemno visok delež premoženja vezanega v stanovanja in hiše. Obenem imajo gospodinjstva na bančnih računih več deset milijard evrov depozitov, ki se le v omejenem obsegu pretakajo v produktivne naložbe.

Po mnenju OECD bi večja obdavčitev nepremičnin zmanjšala privlačnost vlaganja v nepremičnine in del sredstev preusmerila na kapitalske trge ter v podjetniški sektor.

Toda številni slovenski ekonomisti opozarjajo, da je takšno razmišljanje poenostavljeno. Prof. dr. Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete poudarja, da težava ni zgolj v strukturi obdavčitve, temveč predvsem v slabo razvitem slovenskem kapitalskem trgu. Če trg ne ponuja dovolj zanimivih in likvidnih naložbenih možnosti, se bodo gospodinjstva težko odločila za preusmeritev svojih prihrankov, ne glede na davčne spodbude.

Če trg ne ponuja dovolj zanimivih in likvidnih naložbenih možnosti, se bodo gospodinjstva težko odločila za preusmeritev svojih prihrankov, ne glede na davčne spodbude.

Pokojnine: OECD podpira več zasebnega varčevanja

Posebno poglavje poročila je namenjeno pokojninskemu sistemu. OECD ocenjuje, da bo staranje prebivalstva zahtevalo večjo vlogo zasebnega pokojninskega varčevanja.

Kljub obstoječim davčnim spodbudam je zanimanje za drugi pokojninski steber razmeroma omejeno. Zato OECD podpira modele avtomatskega vključevanja zaposlenih v dodatne pokojninske sheme, pri katerih bi bil posameznik v sistem privzeto vključen, vendar bi imel možnost izstopa.

Podobne sisteme poznajo nekatere razvite države, kjer so se izkazali za učinkovite pri povečanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva.

OECD ocenjuje, da bo staranje prebivalstva zahtevalo večjo vlogo zasebnega pokojninskega varčevanja.

Slovenska podjetja ostajajo odvisna od bank

OECD opozarja tudi na tradicionalno težavo slovenskega gospodarstva: preveliko odvisnost podjetij od bančnega financiranja.

Zlasti mlada in hitro rastoča podjetja pogosto težko pridobijo kredite, medtem ko alternativni viri financiranja ostajajo premalo razviti. OECD zato predlaga ukrepe za razvoj kapitalskega trga in večjo vlogo institucionalnih vlagateljev.

Ekonomisti pri tem opozarjajo, da razvoj kapitalskega trga ni mogoč čez noč. Potrebna sta večja likvidnost trga in večje zaupanje vlagateljev, kar zahteva dolgoročne in dosledne politike.

Umetna inteligenca kot neizkoriščena priložnost

V poročilu je posebej izpostavljena tudi umetna inteligenca. OECD ugotavlja, da uporabo naprednih tehnologij v Sloveniji večinoma uvajajo velika in tehnološko napredna podjetja, medtem ko manjša podjetja zaostajajo.

Po njihovih ocenah bi lahko širša uporaba umetne inteligence pomembno povečala produktivnost slovenskega gospodarstva in omilila posledice pomanjkanja delovne sile. Ključni izzivi ostajajo usposabljanje zaposlenih, prekvalifikacije ter privabljanje visoko usposobljenih strokovnjakov iz tujine.

Širša uporaba umetne inteligence bi lahko pomembno povečala produktivnost slovenskega gospodarstva in omilila posledice pomanjkanja delovne sile.

Staro priporočilo, ki ostaja aktualno

Če bi povzeli glavno sporočilo OECD v enem stavku, bi to bilo: Slovenija mora ustvarjati več, trošiti bolj premišljeno in manj obremenjevati delo.

Medtem ko ekonomisti in mednarodne institucije poudarjajo potrebo po fiskalni disciplini, davčni razbremenitvi dela in večji produktivnosti, politični prostor pogosto daje prednost kratkoročnim socialnim ukrepom. Prav od sposobnosti usklajevanja teh dveh pogledov bo v veliki meri odvisno, kako uspešno bo Slovenija vstopila v obdobje staranja prebivalstva, tehnoloških sprememb in vse ostrejše mednarodne konkurence.

Če bi povzeli glavno sporočilo OECD v enem stavku, bi to bilo: Slovenija mora ustvarjati več, trošiti bolj premišljeno in manj obremenjevati delo.