Padec Slovenije na mednarodni lestvici konkurenčnosti

»Aktualna uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD žal potrjuje, da se opozorila gospodarstva uresničujejo. Slovenija je na lestvici 70 držav dodatno nazadovala na 49. mesto, kar je tri mesta manj kot leto prej in najnižja uvrstitev po letu 2015,« so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Če želimo ohraniti kakovostna delovna mesta, močno socialno državo in številne javne storitve, mora gospodarski razvoj postati ena osrednjih nacionalnih prioritet,« je prepričana generalna direktorica Vesna Nahtigal, ki je spomnila tudi na program »Made in Slovenia 2035«. Koalicijska pogodba nove vlade vključuje številne predlagane ukrepe, zdaj je na vrsti predvsem odločnost pri izvedbi in sodelovanje vseh deležnikov.

Slovenija zaostaja na najnovejši lestvici konkurenčnosti IMD na ključnih področjih, ki neposredno vplivajo na odločanje podjetij o investicijah, zaposlovanju in s tem nadaljnjem razvoju. Ti podatki potrjujejo izsledke ankete GZS o negativnem vplivu dviga stroškov dela na konkurenčnost slovenskih podjetij in nedavno objavljene rezultate 23. raziskave o gospodarskem stanju in investicijski klimi med nemškimi, tujimi in slovenskimi podjetji, ki poslujejo v Sloveniji, ki jih je predstavila slovensko-nemška gospodarska zbornica. Na sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija izgubila pet mest, pri vladni učinkovitosti sedem mest, pri poslovni učinkovitosti pa ostaja med slabše ocenjenimi državami.

Posebej zaskrbljujoča je po oceni GZS nizka odpornost gospodarstva na gospodarske cikle, nevarnost selitve poslovnih aktivnosti iz Slovenije, visoka obremenitev dela, togost delovnopravne zakonodaje, administrativne ovire, pomanjkanje kadrov in prepočasna rast produktivnosti. Pri vseh teh elementih je Slovenija v zadnji četrtini držav.

GZS opozarja, da je višje plače, večjo blaginjo in močnejšo socialno državo mogoče doseči zgolj z višjo produktivnostjo, več investicijami, nadaljnjim razvojem kadrov, večjimi vlaganji v znanje, inovacije, digitalizacijo in internacionalizacijo. 

Med ključnimi prioritetami GZS izpostavlja davčno razbremenitev dela, konkurenčne cene energije, učinkovitejšo državo z manj administrativnimi ovirami in hitrejšimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor, boljši dostop do financiranja, močnejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, pospešeno digitalizacijo ter učinkovitejše zaposlovanje domačih in tujih kadrov. »Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, vendar ta potencial ne more izkoristiti brez podpore države, kar kažejo vse izkušnje prodornih azijskih in evropskih držav. Potrebujemo državo, ki spodbuja razvoj, podpira investicije in ustvarja pogoje, v katerih lahko podjetja rastejo, zaposlujejo in ustvarjajo višjo dodano vrednost, pri čemer je treba upoštevati specifike Slovenije, predvsem z vidika strukture gospodarstva in kompetenc zaposlenih,« je poudarila generalna direktorica Vesna Nahtigal.

»Podatki kažejo, da se konkurenčnost Slovenije slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva: produktivnost, stroški dela, učinkovitost države, dostopnost kadrov in investicijska privlačnost. Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti. Zato so razbremenitev dela, stabilnejše davčno okolje, hitrejši postopki in usmerjanje javnih sredstev v razvojne naložbe nujni pogoji za preobrat,« je ocenil Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS.

Mednarodna opozorila potrjujejo potrebo po razbremenitvi dela

Zaskrbljenost potrjujejo tudi opozorila OECD in najnovejše makroekonomske napovedi. Mednarodne in domače institucije so že znižale napovedi gospodarske rasti za Slovenijo za letos, kar kaže, da se tveganja za ohlajanje gospodarstva povečujejo. Rast stroškov dela brez ustrezne rasti produktivnosti zmanjšuje konkurenčnost podjetij, omejuje investicije in povečuje tveganje selitve dejavnosti. Ob nižjih napovedih gospodarske rasti in višjih cenovnih pritiskih je zato nujno, da se razprava o javnih financah ne omeji le na zniževanje primanjkljaja, ampak se hkrati odpre vprašanje učinkovitosti države, produktivnosti javnega sektorja in usmerjanja javnih sredstev v razvojne naložbe.

V tem kontekstu GZS razume tudi priporočila OECD po odpravi obvezne božičnice. GZS je vseskozi podpirala prostovoljno in neobdavčeno božičnico – kar pomeni, da jo izplačajo zaposlenim v podjetjih, kjer poslovni rezultati to omogočajo. Številna podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa izvirajo iz dobrega poslovanja podjetij na trgu. Ob tem pa je GZS opozarjala, da so v Sloveniji številna podjetja, ki jim izplačilo obveznega zimskega regresa zaradi zahtevnih poslovnih razmer predstavlja veliko dodatno stroškovno obremenitev.

GZS predlaga nabor prednostnih ukrepov

GZS predlaga, da vlada na kratek rok najprej začne z davčno razbremenitvijo dela in podjetij, zagotovi konkurenčnejše cene energije, pospeši zaposlovanje tujih kadrov ter skrajša postopke, ki zavirajo investicije. Na srednji rok pa mora vlada po mnenju zbornice okrepiti produktivnost in investicijsko privlačnost Slovenije z razvojno kapico, konkurenčnejšim davčnim okoljem, spodbudami za raziskave, razvoj, digitalizacijo in usposabljanje ter z manj zapletenimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor. »Že v prvem letu mandata naj vlada skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, z jasnimi ukrepi, odgovornimi nosilci, roki, viri financiranja in rednim spremljanjem izvedbe,« so pozvali.