NSi bi zniževala davke in razliko dala delavcem, leva koalicija in Združena levica proti

Zgornje glasovanje je potrebno razumeti v širšem kontekstu dveh nasprotujočih si razvojnih konceptov Slovenije. Leve vlade, skupaj z dobršnim delom civilnodružbenih struktur, sindikatov, upravljalcev državnega premoženja idr. v Sloveniji že leta prakticirajo sistem razbohotene države s pristojnostmi na mnogo področjih, ki se monopolno ukvarja z marsičem: z upravljanjem gospodarstva, šolstva, zdravstva, regulacijo vseh sfer družbenega življenja. Za to potrebuje veliko denarja, ki ga od ljudi pobere z davki in nato prerazporeja po lastnih idejah. V teoriji država izhaja iz stališča, da z denarjem sama bolje gospodari, kot bi ljudje sami, v praksi pa ta denar prerazporeja po svojih prepričanjih, ponavadi interesnim skupinam, lobijem in posameznikom, katerim je nazorsko ali kako drugače blizu. Veliko ga gre tudi za pokrivanje finančnih katastrof v slabo vodenih državnih bankah in podjetjih. To je koncept, zaradi katerega je ugledna revija Forbes Slovenijo pred leti označila za najbolj socialistično državo v Evropi. Alternativni koncept, za katerega se v našem prostoru trenutno najbolj odločno zavzema stranka NSi, pa predvideva vitko državo, ki se ne vtika v vse pore družbenega življenja, ampak skrbi za zagotavljanje najboljših pogojev za zasebno iniciativo v družbi. Ta koncept predvideva nizke davke, saj izhaja iz prepričanja, da je posameznik boljši gospodar svojega denarja, kot da to zanj počne država. Zastavljen je tako, da vzpodbuja delo, podjetniško iniciativo, inovativnost in ustvarjalnost, kar tudi ustrezno finančno nagrajuje.  Sistem ne temelji na državnih monopolih v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu ... ampak na zdravi konkurenci, ki preko zasebne pobude državljanom zagotavlja lasten, samostojen izbor družbenih storitev, za katere se odločajo glede na osebne prioritete. Tak sistem je manj solidaren predvsem do delovno pasivnejših in karierno (pod)povprečnih ljudi, saj ne deluje po uravnilovki, ampak nagrajuje napredek in uspeh. Pomembno pa je, da vseeno ne pozabi na tiste manj uspešne, ki se iz objektivnih razlogov znajdejo v materialni ali kakšni drugi stiski. Za spoznanje, kateri koncept v praksi prinaša večji napredek in razvoj, je dovolj pogled na mednarodne lestvice razvitosti držav. Vsakokratna odločitev slovenskih volivcev za "socialistični model" je sicer legitimna, a skupaj z njo se bo potrebno sprijazniti z dejstvom, da se bo Slovenija slej kot prej znašla na repu razvitosti držav Evropske unije. Zanimivo je, da Slovenci vztrajamo pri tem modelu, četudi ugotavljamo, da standard pada ter da iz leta v leto več ljudi živi pod pragom revščine. Sindikatom so pri tem pomembnejši visoki davčni prihodki države, kot pa dobrobit delavcev v višjih plačah in nižjih davkih. Če že, bi stroške vedno in povsod naprtili gospodarstvu.