Novi viri o kultu sv. Hieronima pri nas: Vergerij Koprski

Avtorica: mag. Anja Božič

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu. Njegov prevod Svetega pisma, Vulgata, je stoletja veljal za temelj zahodne krščanske kulture, za njeno razumevanje pa so bili izrednega pomena tudi drugi Hieronimovi spisi in obsežen korpus pisem. Prav je, da Hieronimov praznik s posebnim ponosom slavimo prav Slovenci, saj je njegova izredna osebnost še kako povezana našim prostorom – kar jasno odražajo številne posvetitve cerkva, pogoste Hieronimove upodobitve na naših tleh, pa tudi nekatera književna dela iz različnih obdobij literarnega ustvarjanja.

Prav je, da Hieronimov praznik s posebnim ponosom slavimo prav Slovenci, saj je njegova izredna osebnost še kako povezana našim prostorom.

Stridon in današnje slovensko ozemlje

Navezanost na Hieronima v tem prostoru v prvi vrsti izhaja iz tradicionalnega prepričanja, da se je Hieronim rodil nekje v bližini. Za svoj rojstni kraj namreč sam navede kraj Stridon, za katerega pravi, da so ga že v njegovem času porušili Goti, nahajal pa naj bi se »na meji rimskih provinc Dalmacije in Panonije«. Glede natančne umestitve tega kraja si raziskovalci še danes niso enotni. Številne teorije pravijo, da bi se Stridon lahko nahajal na območju današnje Slovenije. Najpomembnejši slovenski raziskovalec te hipoteze je dr. Rafko Valenčič, ki je v svojih študijah obravnaval različne možne lokacije mesta Stridon na Krasu, Notranjskem in v vzhodni Istri, kjer se nahajajo tudi številne cerkve, posvečene sv. Hieronimu, s svetnikovimi oltarji ali upodobitvami.

Hieronim in koprski humanizem

Ne glede na to, kje točno je v resnici stala Hieronimova rojstna hiša, je mnoga stoletja dolg obstoj posebne pobožnosti do tega svetnika na naših tleh možno razbrati tudi na podlagi nekaterih književnih del. Takšen, a do sedaj malo raziskan odraz čaščenja sv. Hieronima so dela humanista Petra Pavla Vergerija starejšega, rojenega v drugi polovici 14. stoletja v Kopru. Gre za v tujini precej bolj slavnega daljnega prednika Trubarjevega škofa Vergerija, a sorodstvena povezava med njima ni znana.

Peter Pavel Vergerij starejši je v mladosti študiral in poučeval na univerzah v Padovi, Bologni in Firencah, kasneje deloval na papeškem dvoru in se udeležil koncila v Konstanci, drugo polovico svojega življenja pa je preživel na dvoru ogrskega kralja Sigismunda v Budi (današnja Budimpešta). Njegov opus zajema številna in nadvse raznovrstna dela – pomembno pedagoško razpravo, zgodovinske spise, politične razprave, obsežen korpus pisem in govorov – in prav ti so povezani s Hieronimom.

Vergerij se je Hieronimu posebno zaobljubil v veri, da je svetnik njega in njegovo družino zaščitil na begu v vojni med Benečani in Genovčani, ki je pustošila v okolici Kopra leta 1380. 

Vergerij se je namreč Hieronimu posebno zaobljubil v veri, da je svetnik njega in njegovo družino zaščitil na begu v vojni med Benečani in Genovčani, ki je pustošila v okolici Kopra leta 1380. Ker mu revščina drugega ni dopuščala, se je odločil, da bo Hieronima na njegov god vsako leto počastil z javnim govorom v njegovo čast. V govorih pravi, da je bilo slavnostno obhajanje Hieronimovega praznika že družinska tradicija, ki so jo udejanjali njegovi starši in predniki. Takole pravi v enem od njih:

Vergerij Starejši se v svojih govorih dotakne tudi Hieronimovega rojstnega kraja. Pravi, da ne verjame, da bi bilo mogoče Stridon enačiti z mestom Sdregna (današnji Zrenj, nekaj kilometrov prek hrvaške meje, nedaleč od Buzeta), kot so sicer namigovali nekateri italijanski učenjaki 14. stoletja. A ne glede na to Hieronima vztrajno nagovarja kot rojaka (lat. coindigena), ki se je rodil v neposredni bližini, zaradi česar morajo biti njegovi someščani še posebej ponosni. Enega od govorov naj bi v resnici imel nekje v bližini rojstnega mesta, Kopra, in v njem pravi:

Danes se je ohranilo deset takšnih javnih govorov, ki jih je imel Peter Pavel starejši v čast Hieronimu med letoma 1392 in 1408 – vsaj tako sta datirana najzgodnejši in najpoznejši govor, morda pa je bil vmes še kakšen, ki se ni ohranil. Govori so napisani v izpiljeni ciceronijanski latinščini, kakršno je Vergerij prisojal tudi Hieronimu.

Cerkvenega očeta namreč slavi predvsem kot neutrudnega pisca, prevajalca in učenjaka, ki pa je vse svoje znanje z ustvarjanjem prevodov in komentarjev svetih besedil posvetil v korist Cerkve in njenega občestva. Tako je Vergerij Hieronima upodobil kot ideal harmonije med krščanstvom in klasično učenostjo, ki naj se ne izključujeta, temveč raje sodelujeta za višje dobro. Hieronima je tako postavil za zavetnika humanistov in klasične izobrazbe.

Cerkvenega očeta slavi predvsem kot neutrudnega pisca, prevajalca in učenjaka, ki je vse svoje znanje z ustvarjanjem prevodov in komentarjev svetih besedil posvetil v korist Cerkve in njenega občestva. 

Besede Petra Pavla Vergerija o Hieronimu v slovenščini

Vrnimo se k slovenskemu prostoru. Ker je sv. Hieronim velja tudi za zavetnika prevajalcev, je prav, da danes povemo, da bo od letošnje jeseni vseh deset govorov Petra Pavla Vergerija starešega v čast Hieronimu mogoče brati tudi v slovenščini. Njihov prevod bo izšel pri založbi KUD Logos, skupaj s spremno študijo, ki bo besedila literarno-zgodovinsko umestila in dodatno osvetlila njegove misli v zvezi s Hieronimovo povezanostjo z našim prostorom.

Pred izidom si lahko k srcu posebej vzamemo še nekaj besed, ki jih je prav na današnji dan nekje v bližini pred več kot šestimi stoletji izgovoril ta slavni koprski humanist: