Niso verjeli in zato izgubili. Nauk Logarjevega eksperimenta za prihodnost

Foto: Profimedia.si


Nauk politike je vedno ta, da v personalnih tekmah drugo mesto ne obstaja. In prvi je edini, ki šteje. Pa četudi za en glas. Obenem pa je ta črno-bela situacija odvisna od mavrice razlogov v najširšem razponu razlogov, od izgleda, barve glasu in vse do izgleda plakatov, števila spletnih oglasov. Anže Logar je izgubil, to je dejstvo. Vendar črno-beli poraz v sebi skriva kar nekaj zanimivih odtenkov sive, ki so lahko zanimiva popotnica za kreacijo politične prihodnosti na desni sredini.

Logar je na koncu izgubil za 70.000 glasov, pri tem, da je pri 18 odstotkih manjši udeležbi dobil 8.000 glasov več kot prejšnja vladna koalicija treh strank NSi, SDS in SLS (oz. PoS). Ta poraz je pokazal domet baze ob določenih okoliščinah. Najprej velja omeniti prvo in verjetno najbolj pomembno: Nihče ni verjel, da bo Logar tako blizu. To se je najbolj poznalo na dejanskem zagonu strankarskih infrastruktur v drugem krogu, ki ga na terenu preprosto ni bilo čutiti.

Morda zunanji prikaz razlik v tem lahko merimo tudi skozi objave na družbenih omrežjih in pojavnostjo vidnih obrazov podpornih strank ob Logarju. Ta polovičarski odnos je gotovo pripomogel k umanjkanju določenih glasov. Na levi polovici spektra teh dilem ni bilo in mobilizacija je bila očitna. Tako medijska, kot strankarska. Samo če omenimo kongres na dan volilnega molka s pozivi po glasovanju v določeno smer.
Ampak vseeno - klasična nejevera v desni uspeh je del recepta za Logarjev neuspeh.

Seveda gre razumeti, da so stranke zaposlene z lokalnimi volitvami, ki so z vidika infrastrukture in finančnih tokov za stranke gotovo najpomembnejše. Ampak vseeno - klasična nejevera v desni uspeh je del recepta za Logarjev neuspeh.

Je pa obenem zastrašujoč vsebinski del kampanje "desnosredinskega" Logarja. Kajti, če je to prihodnost razvoja politike na t. i. desni sredini, se velja vprašati o definiciji desne sredine in njeni vrednostni podstati.

Logar je namreč s svojimi nastopi proti koncu že vidno nerviral Natašo Pirc Musar, saj je bil spolzek kot riba, ko je prišlo do konservativnih družbenih stališč. Nekaj, kjer je bil v prvem krogu Janez Cigler Kralj veliko bolj jasen in profiliran ter morda delno tudi zaradi tega plačal svoj davek. Določena "spolzkost" je seveda logična in PR-ovska modra poteza v volilnem času, predvsem v takšnih personalni tekmi, kjer je cilj 51 % udeležencev volitev.

Velja pa vprašanje, če je to osnova, na kateri se da graditi (desno)sredinsko stranko, kot je SDS, in bo očitno v prihodnje Logar njen vitalni del. Stranke brez vsebine oz. z vsebino, ki predstavlja kompromis do nerazpoznavnosti, pa gotovo niso dolgoročna naložba.
Neizpodbitno pa se je pokazalo nekaj - imamo desni trojček (nove) generacije voditeljev: Logarja, Balažica in Cigler Kralja, ki lahko z različnimi, vendar usklajenimi pristopi pokrijejo pahljačo volivcev desnega pola.

Je pa Logar v praksi tudi dokazal, da desna sredina zna zgraditi program na všečnih puhlicah in da zato potrebuje samo dobro šolo retorike ter primerno karizmatičnega voditelja. Morda pa to pomeni večkrat ponovljena dikcija "predsednik vseh Slovencev": Uporaba dikcije, ki je ravno toliko odprta, da si lahko vsak potegne samemu sebi všečne zaključke. Dober recept za sredinsko strukturo, ki bi lahko tudi pri parlamentarnih volitvah prinesla desni sredini dodatnih nekaj deset-tisoč glasov.

Neizpodbitno pa se je pokazalo nekaj - imamo desni trojček (nove) generacije voditeljev: Logarja, Balažica in Cigler Kralja, ki lahko z različnimi, vendar usklajenimi pristopi pokrijejo pahljačo volivcev desnega pola ter srednjeročno gradijo na bloku po nemškem zgledu. Desnosredinski volivci lahko samo upajo, da bo to prejšnja generacija in zvezane roke sedanje infrastrukture na desni to dopustile in prepoznale, da kratkoročni personalni cilji ne morejo biti dolgoročno ideološko vodilo.

Hkrati pa civilno družbo na istem polu čaka ozko okno za skok v 21. stoletje, kjer se razume, da politika sooblikuje vsako poro našega življenja in da se za dobro politiko potrebuje dobro vzgojo, nevladništvo in kapital. Nastavki se že kažejo v določenih organizacijah in pri določenih podjetnikih. Kdaj pa se bo to kapljanje spremenilo v stabilen tok, pa bo odvisno od nejevere v lastno sposobnost in družbeno odgovornost.

Tokrat je nejevera to opcijo (delno) stala predsednika. Ali jo bo tudi prihodnje vlade?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike