Ne Slovenija ali Madžarska, največja evropska diktatura je Švica!

Uredništvo
Vir foto: youtube
“Gre za zametek represije oziroma policijske države," je ob sprejemanju vladnih ukrepov proti koronavirusu dejal poslanec LMŠ Robert Pavšič. "V času, ko nam avtoritarna oblast omejuje svoboščine, je legitimen vsak upor," je za povrh tvitnil nekdanji tajnik Socialnih demokratov Uroš Javševec.

Na udaru Evropske komisije ter trinajstih članov lastne politične skupine, ki zahteva dokončno izključitev Fidesza iz ELS, se je zaradi "neomejenega vladanja z dekreti" znašel Viktor Orban. 

A sprejeta slovenska zakonodaja za nadzor nad spoštovanjem ukrepov proti širjenju koronavirusa sploh ni med bolj represivnimi v Evropi. Pa tudi Orbanova Madžarska ima primerljiv ali celo blažji sistem od evropske države, ki sicer velja za svetovni vzor demokracije: Švice.

Po merilih naših levičarjev, ki slovensko vlado v tujini tožijo zakamufliranega avtoritarizma, Orbana pa obravnavajo kot kakšnega diktatorja, je torej ravno Švica ta trenutek največja evropska diktatura. 

Madžarska vlada je zaradi koronavirusne krize v državi razglasila izredne razmere, njen predsednik Orban pa od ponedeljka ne potrebuje potrditve parlamenta za svoje odločitve, ki jih lahko vlada izdaja z dekreti. Nova zakonodaja v času izrednih razmer predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, ki bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.

Izredne razmere na Madžarskem po novem veljajo za nedoločen čas in niso časovno omejene z zahtevo po podaljševanju s strani parlamentarne večine.

Slednje ter napoved zakonodaje, ki bi omejila pristojnosti županov (kar je bilo kasneje umaknjeno) je vzbudilo nejevoljo predvsem pri Zahodnih liberalcih in socialistih. Nekdanji belgijski premier in šef liberalcev ALDE v Evropskem parlamentu, Guy Verhofstadt (tisti, ki je pred časom madžarsko oblast obtožil, da v Sloveniji financira proti NATO in proti EU sile), je na Evropsko komisijo naslovil dramatičen apel, naj reagira, češ da je Orbanovo ravnanje "eksistenčna grožnja vrednotam, na katerih temelji EU".

Pritisku na Orbana se je v pismu, v katerem zahtevajo dokončno izključitev Fidesza iz Evropske ljudske stranke (ELS), pridružila skupina trinajstih članic EPP pretežno iz skandinavskega sveta.

Pismo sta podpisali po dve belgijski in švedski stranki ter stranke iz Češke, Danske, Finske, Grčije, Nizozemske, Luksemburga, Litve, Norveške in Slovaške. Podpisana pa ni nobena izmed slovenskih strank kot tudi ne članice iz vplivnih držav na čelu z Nemčijo.







Orbanov pristop k obvladovanju krize so močno napadli tudi Zahodni mediji. "Koronavirus je ubil svojo prvo demokracijo," so denimo članek o tem naslovili v Washington postu, o "šokantnem koronavirusnem puču" piše Foreign Policy, naslov "EU gleda, kako Madžarska ubija demokracijo," pa lahko preberemo v The Atlanticu.

Ukrepi v Švici: Vlada vlada z dekreti, (naborniška) vojska na mejah in ulicah


Ena od evropskih svetilnikov demokracije, Švica, je stroge ukrepe, primerljive madžarskimi, uvedla že 16. marca, torej precej pred Orbanom in Janšo. V Švici, podobno kot na Madžarskem (ne pa tudi v Sloveniji), je razglašeno izredno stanje, kar daje vladi pristojnost, da sprejema ukrepe za celotno državo, brez soglasja parlamenta in kantonov.

Vlada je ob razglasitvi izrednih razmer z dekretom izvedla največjo vojaško mobilizacijo po 2. svetovni vojni. Država, ki ima naborniški sistem, vojaški obvezniki pa hranijo orožje kar doma, je vpoklicala 8.000 pripadnikov vojske za pomoč pri boju s koronavirusom. Vojska tako z vsemi pooblastili izvaja nadzor na državnih mejah, v notranjosti države varuje zdravstvene objekte in pomaga na druge načine.

"Vse se dogaja mirno, parlament se ni sestal že tri tedne in prvo zasedanje je predvideno na začetku maja," je situacijo v Švici v pogovoru za 24ur zvečer opisala slovenska veleposlanica v Bernu, Marta Kos.



Švica ima sicer s svojimi 8,5 milijona prebivalci trenutno čez 20 tisoč potrjenih okužb s koronavirusom, umrlo je več kot 600 ljudi.

KOMENTAR: Uredništvo
Švicarski pristop prikazan kot vzor, slovenski in madžarski pa kot pot v diktaturo
Hitro širjenje koronavirusa in smrt, ki ga seje predvsem med starejšim prebivalstvom ter med zdravstveno občutljivejšimi skupinami ljudi, je države prisilil k hitremu ukrepanju. Te so se, po Evropi in svetu, izziva lotile z različno stopnjo začasnega posega v siceršnje svoboščine in človekove pravice, seveda z namenom svojim državljanom zagotoviti varnost in zaščito. Zanimivo je, da je enega najbolj blagih pristopov pri poseganju v svobodo ljudi izbral od slovenskih levičarjev tako osvoraženi Donald Trump. A za to z njihove strani ni požel odobravanja, temveč celo glasne kritike, češ da se do širjenja virusa obnaša brezbrižno. Po drugi strani pa je hudih kritik, češ da prikrito uvaja avtoritarno represivno policijsko državo, deležna Janševa vlada. Kljub temu, da slovenski ukrepi niti v Evropi niso med bolj restriktivnejšimi, vse pomembnejše odločitve pa, za razliko od Švice, Madžarske in še mnogih drugih držav, morajo skozi potrditev v parlamentu. Pri aktiviranju policijskih pooblastil vojski za varovanje meje celo z dvotretjinsko večino. Še huje je seveda z Orbanovo Madžarsko, na katero je z enim očesom nedvomno treba biti pozoren, a tam situacija nikakor ni tako drastična, kot jo prikazujejo Zahodni levo-liberalni politiki in mediji ter slovenski socialisti. Kot smo videli, je ravno Švica kot svetilnik evropske demokracije uvedla še za kakšno stopnjo strožji režim od madžarskega, pa v medijih ni označena kot "prva evropska demokracija, ki je žrtev koronavirusa", slovenski levičarji pa je ne imenujejo avtoritarna, diktatorska država. Tovrstna dvojna merila seveda domačim socialistom in levo-liberalcem zbijajo vso kredibilnost. Obenem pa sploh ne vemo, za kaj sami točno so, vemo samo, za kaj niso: niso za bolj sproščen, svobodnejši pristop, kot ga izvajajo ZDA, niso za uravnoteženi srednji pristop, kot ga ima Slovenija, niti za represivnejši pristop, kakršnega prakticira Madžarska. Ključno vprašanje torej je, ali je za te levičarske kritike res problem vsebina - torej način pristopanja k reševanju krize kot take, ali pa je pri njih problem, kdo je, kot politična oblast, nosilec ukrepanja. Glede na vse si tega vprašanja v iskanju odgovora ni treba zastavljati dvakrat.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Švica proti Sloveniji: zakaj obljubljena »druga Švica« ostajajo sanje, medtem ko Slovenijo dušijo davki in birokracija
  • 01. 03. 2026
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
  • 16. 04. 2026
Španija v vrtincu novih migracij
  • 15. 04. 2026