NATO na vzhodno krilo pošilja vojake in tehniko. Tudi Slovenija, Tonin na Slovaškem

Obrambni minister Matej Tonin je včeraj obiskal Slovaško, kjer se je sestal s svojim slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom. Govora je bilo predvsem o razmerah o Ukrajini in krepitvi zavezništva NATO na t.i. vzhodnem krilu.

Govorila sta o vzpostavitvi nove misije zveze NATO na Slovaškem, v okviru katere naj bi tudi Slovenija na misijo poslala svoje vojake. Poslali naj bi celotno četo, ki ne bo razdeljena na več delov ter podporno osebje. Sama misija, katere cilj so skupna usposabljanja in krepitev interoperabilnosti, bo na Slovaškem začela delovati v prihodnjih dneh, slovenski vojaki pa bodo tja napoteni takoj, ko bo to mogoče, je dejal obrambni minister.

Slovenija pripravljena poslati do 200 vojakov

Kot je dejal minister Tonin je Slovenija na Slovaško pripravljena poslati do 200 vojakov, kar je večja številka, kot se je v zadnjem času omenjalo. Sprva je bil cilj poslati okrog 100 vojakov. Kot so za Domovino povedali na obrambnem ministrstvu, naj bi pri tem sodelovalo šest držav. Kot so navedli, je na Slovaški odločitev, v kakšnem obsegu bo potekala misija, ki bo zaživela konec tedna. Slovenski vojaki bodo na Slovaško napoteni šele, ko bo to potrjeno tudi v parlamentu.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1504445776117874707

Slovaški obrambni minister Nad je pozdravil slovensko namero o sodelovanju. Slovaška sicer tudi meji na Ukrajino, zato je za NATO ta država strateško pomembna, nosi pa tudi breme begunske krize, a zaenkrat še ne tako intenzivno kot npr. Poljska ali Madžarska.

Tonin je obiskal tudi vadbišče Lešt, kjer se bo usposabljala slovenska vojska. Z Nadom sta se pogovarjala tudi o procesu modernizacije vojske, ki je izziv za obe državi. Kot sta povedala, je nujno, da se najprej vzpostavijo osnove opremljanja, ki zagotavljajo vojaško logistiko.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1504441932629610502

Nato krepi prisotnost na vzhodnem krilu zavezništva

Obisk poteka v času krepitve Natovih sil na t.i. vzhodnem krilu. Kot je na nedavni novinarski konferenci dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, bo sicer prišlo do povečanja vojaške prisotnosti v zavezniških državah, a v Ukrajino Nato svojih sil ne bo napotil.

https://twitter.com/NATOpress/status/1504486205206933508

To je bil sicer predlog s strani Poljske, predvsem svetovalca poljskega predsednika, Jaroslawa Kaczynskega, da bi v Ukrajino napotili mirovno misijo Nata. O tem bi sicer moral odločati varnostni svet Združenih narodov, kjer pa ima Rusija pravico veta.

Obrambni ministri Nata so vojaške poveljnike držav članic zadolžili, naj pripravijo načrte za krepitev vzhodnega krila zavezništva po ruski invaziji na Ukrajino. Kot je dejal Stoltenberg, je več sto tisoč vojakov v pripravljenosti, da branijo meje zavezništva. Estonski minister Kalle Laanet je predlagal tudi vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, k čemur je že pozival ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a tega Nato (zaenkrat) ne namerava storiti.

Možnost novega konflikta v Moldaviji

Sicer pa obstaja tudi možnost, da bi Natove sile na vzhodnem krilu ostale tudi trajno. Po poročanjih Latvijske tiskovne agencije bi lahko dogovor o tem bil sklenjen na zasedanju v Madridu, ki bo potekalo konec junija. S tem bi povečali moč celotnega vzhodnega krila, od Turčije na jugu do baltskih držav na severu. V Latviji je že sedaj okrog 3000 Natovih sil.

Če bi Natovi vojaki trajno ostali na območju vzhodnih držav članic, bi to pomenilo prisotnost orožja in opreme, hkrati pa bi, kot je za Latvijsko tiskovno agencijo povedal latvijski obrambni minister Artis Pabriks, to pomenilo, da bi vzhodne članice morale več investirati v obrambo. Stoltenberg je sicer povedal, da Nato s svojo prisotnostjo na vzhodnem delu varuje vsak centimeter svojega teritorija.

Ugibanje o nadaljnih Putinovih tarčah

Krepitev sil se dogaja tudi v luči možnosti, kot opozarjajo številni analitiki, da Ukrajina še zdaleč ni zadnja Putinova tarča. Država, kjer je največ možnosti, da bi Putin interveniral, je Moldavija. Ta ima namreč največ vzporednic z Ukrajino, kjer že tri tedne poteka vojna. Moldavija prav tako kot Ukrajina ni članica Evropske Unije, ne Nata, je pa kazala ambicije, da bi se obema organizacijama pridružila.

https://twitter.com/BHL/status/1503785799292178436

Moldavija ima namreč na vzhodu države regijo Transnistrija, znano tudi po imenu Pridnestrovje, ki ima večinsko rusko prebivalstvo in močno separatistično gibanje. V bližini regije ima Rusija sicer že okrog 1500 vojakov. Obstaja tudi verjetnost, da bi Putin Transnistrijo priznal kot samostojno državo, podobno kot je storil z Luganskom in Doneckom.

Problem Moldavije je tudi v tem, da ima za obrambo še dosti manj sredstev kot Ukrajina, zato bi se zelo težko branila v primeru ruske agresije. Če bi Rusi napadli Moldavijo, bi imeli tudi odprta vrata do severozahoda Ukrajine. Rusija namreč išče alternativne načrte, saj se zaenkrat načrt o obkolitvi Kijeva še ni posrečil.

https://twitter.com/NieleGeypens/status/1504759900353998849

Kot je povedala moldavska predsednica Maia Sandu v tej regiji trenutno ni razlogov za občutek varnosti. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je sicer zagotovil, da bodo ZDA Moldavijo podprle. Kar pa državi ravno ne koristi, saj bi v primeru napada zaradi nečlanstva v Natu podobno kot Ukrajina ostala bolj ali manj sama.

https://twitter.com/UkraineUpdates6/status/1504246204183592964