Najboljši "luzerji": Kdo so kandidati, ki so jih volivci podprli, a se niso uvrstili v Državni zbor
POSLUŠAJ ČLANEK
Za slovenski volilni sistem je dolgo veljalo, da je močno prijazen do manjših strank in omogoča, da se v parlament prebijejo tudi tiste, ki med volivci uživajo zgolj nekajodstotno priljubljenost.
Zadnje volitve so ta trend obrnile na glavo. Prehod štiriodstotnega praga se je izkazal kot izjemno velika ovira, saj je v območju med prejetimi štirimi odstotki, ki zagotavljajo prehod v parlament, in enim odstotkom, ki zagotavlja financiranje iz proračuna, kar deset političnih strank. Med njimi so tudi nekatere uveljavljene parlamentarne stranke, kot so LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in SNS, ki so pomembno kreirale politična razmerja v pretekli sestavi državnega zbora.
Med strankami, ki so izpadle iz DZ, je tudi nekaj zelo uspešnih posameznikov, ki pa so bili žal premalo, da bi se njihove stranke prebile skozi sito parlamentarnega praga.
Med največje osmoljence tokratnih volitev zagotovo sodi Lista Marjana Šarca. Uvrstitev v parlament je bila blizu, a hkrati tudi daleč. Za to ji je na državni ravni zmanjkalo manj kot 3.000 glasov.
Najuspešnejši kandidat LMŠ je bil pričakovano njen prvak Marjan Šarec. Ta je v volilnem okraju Kamnik zbral 2.768 oziroma 13,11 odstotka glasov. To je daleč največ med vsemi kandidati z list, ki se niso prebile v parlament. S tem rezultatom je med drugim premagal tudi prvaka NSi Mateja Tonina, ki je v istem volilnem okraju prejel le 2.610 oziroma 12,37 odstotka glasov.
Kljub relativno dobremu izidu v primerjavi s svojo listo pa Šarcu gotovo ni v prid spoznanje, da je leta 2018 v istem okraju prejel kar 36,32 odstotka glasov in tako osvojil 55 % manj glasov kot pred štirimi leti.
Poleg Šarca so se na listi LMŠ povsem solidno odrezali še Robert Pavšič v volilnem okraju Postojna, ki je prejel 747 oziroma 6,03 odstotka glasov. Še nekoliko boljša je bila dvojica Brane Golubović in Tina Heferle, ki sta v volilnih okrajih Domžale 2 in Domžale 1 prejela po 7,76 in 7,50 odstotka glasov. S 7,55 odstotka prejetih glasov je bil v volilnem okraju Zagorje relativno uspešen tudi Rudi Medved.
Toda ker preostali poslanski kandidati LMŠ niso nikjer presegli petih odstotkov prejetih glasov, se parlamentarna pot LMŠ tokrat neizbežno zaključuje.
Enega večjih razočaranj so na teh volitvah doživeli v gibanju Povežimo Slovenijo. Svojo nalogo, zagotoviti dovolj glasov za uvrstitev v parlament, sta povsem solidno oddelala Zdravko Počivalšek in Franc Kangler, ki sta v volilni enoti Maribor v svojih okrajih zbrala 12,37 oziroma 8,75 odstotka glasov. Če bi šteli zgolj rezultati te enote, bi v Povežimo Slovenijo gladko presegli parlamentarni prag. Toda za to je bil dober rezultat zgolj v eni od enot bistveno premalo. Stranka je namreč prag za prehod parlamenta na ravni volilne enote presegla le še v volilni enoti Ptuj, kjer je Andrej Čuš prejel 7,73 odstotka glasov.
Dobro so se odrezali tudi manj nacionalno prepoznavni kandidati, ki pa so upravičili strategijo lokalno prepozavnih imen. Denimo kandidatka Mojca Žnidarič (Ormož) s 7,10 %, Modest Motaln (Slovenska Bistrica) s 6,89 % in Lijana Lovše (Litija) s 7,05 %.
Veliko presenečenje tokratnih volitev so tudi t. i. protestni glasovi za stranko Resnica. Ta je bila na volitvah najuspešnejša v volilni enoti Kranj. Njen voditelj Zoran Stevanović pa je na volitvah prejel več kot solidnih 5,71 odstotka glasov.
To je na primer več, kot jih je v volilnih okrajih Kranj 1 in Kranj 2 prejela voditeljica SAB Alenka Bratušek (5,27 %). Največ glasov SAB je sicer pobral temperamentni Marko Bandelli, ki je v volilnem okraju Sežana pobral 5,68 odstotka glasov.
Na državni ravni si posebno omembo zasluži tudi Aleksandra Pivec, ki je v volilnem okraju Ormož zbrala 6,92 odstotka glasov. Toda zgolj njeno ime je bilo za uspeh liste več kot očitno premalo. Stranka je namreč skupno zbrala le 1,50 odstotka glasov, kar je seveda nekajkrat premalo za vstop v parlament.
Zadnje volitve so ta trend obrnile na glavo. Prehod štiriodstotnega praga se je izkazal kot izjemno velika ovira, saj je v območju med prejetimi štirimi odstotki, ki zagotavljajo prehod v parlament, in enim odstotkom, ki zagotavlja financiranje iz proračuna, kar deset političnih strank. Med njimi so tudi nekatere uveljavljene parlamentarne stranke, kot so LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in SNS, ki so pomembno kreirale politična razmerja v pretekli sestavi državnega zbora.
Med strankami, ki so izpadle iz DZ, je tudi nekaj zelo uspešnih posameznikov, ki pa so bili žal premalo, da bi se njihove stranke prebile skozi sito parlamentarnega praga.
Šarec velik plus za LMŠ, dobro tudi strankini prvokategorniki
Med največje osmoljence tokratnih volitev zagotovo sodi Lista Marjana Šarca. Uvrstitev v parlament je bila blizu, a hkrati tudi daleč. Za to ji je na državni ravni zmanjkalo manj kot 3.000 glasov.
Najuspešnejši kandidat LMŠ je bil pričakovano njen prvak Marjan Šarec. Ta je v volilnem okraju Kamnik zbral 2.768 oziroma 13,11 odstotka glasov. To je daleč največ med vsemi kandidati z list, ki se niso prebile v parlament. S tem rezultatom je med drugim premagal tudi prvaka NSi Mateja Tonina, ki je v istem volilnem okraju prejel le 2.610 oziroma 12,37 odstotka glasov.
Kljub relativno dobremu izidu v primerjavi s svojo listo pa Šarcu gotovo ni v prid spoznanje, da je leta 2018 v istem okraju prejel kar 36,32 odstotka glasov in tako osvojil 55 % manj glasov kot pred štirimi leti.
Poleg Šarca so se na listi LMŠ povsem solidno odrezali še Robert Pavšič v volilnem okraju Postojna, ki je prejel 747 oziroma 6,03 odstotka glasov. Še nekoliko boljša je bila dvojica Brane Golubović in Tina Heferle, ki sta v volilnih okrajih Domžale 2 in Domžale 1 prejela po 7,76 in 7,50 odstotka glasov. S 7,55 odstotka prejetih glasov je bil v volilnem okraju Zagorje relativno uspešen tudi Rudi Medved.
Toda ker preostali poslanski kandidati LMŠ niso nikjer presegli petih odstotkov prejetih glasov, se parlamentarna pot LMŠ tokrat neizbežno zaključuje.
Počivalšek, Kangler in Čuš naredili dovolj, vendar skupaj je bilo premalo
Enega večjih razočaranj so na teh volitvah doživeli v gibanju Povežimo Slovenijo. Svojo nalogo, zagotoviti dovolj glasov za uvrstitev v parlament, sta povsem solidno oddelala Zdravko Počivalšek in Franc Kangler, ki sta v volilni enoti Maribor v svojih okrajih zbrala 12,37 oziroma 8,75 odstotka glasov. Če bi šteli zgolj rezultati te enote, bi v Povežimo Slovenijo gladko presegli parlamentarni prag. Toda za to je bil dober rezultat zgolj v eni od enot bistveno premalo. Stranka je namreč prag za prehod parlamenta na ravni volilne enote presegla le še v volilni enoti Ptuj, kjer je Andrej Čuš prejel 7,73 odstotka glasov.
Dobro so se odrezali tudi manj nacionalno prepoznavni kandidati, ki pa so upravičili strategijo lokalno prepozavnih imen. Denimo kandidatka Mojca Žnidarič (Ormož) s 7,10 %, Modest Motaln (Slovenska Bistrica) s 6,89 % in Lijana Lovše (Litija) s 7,05 %.
Stranka Resni.ca uspešna le na Gorenjskem in Stevanović pred Bratuškovo
Veliko presenečenje tokratnih volitev so tudi t. i. protestni glasovi za stranko Resnica. Ta je bila na volitvah najuspešnejša v volilni enoti Kranj. Njen voditelj Zoran Stevanović pa je na volitvah prejel več kot solidnih 5,71 odstotka glasov.
To je na primer več, kot jih je v volilnih okrajih Kranj 1 in Kranj 2 prejela voditeljica SAB Alenka Bratušek (5,27 %). Največ glasov SAB je sicer pobral temperamentni Marko Bandelli, ki je v volilnem okraju Sežana pobral 5,68 odstotka glasov.
Zgolj ime Aleksandre Pivec premalo za uspeh
Na državni ravni si posebno omembo zasluži tudi Aleksandra Pivec, ki je v volilnem okraju Ormož zbrala 6,92 odstotka glasov. Toda zgolj njeno ime je bilo za uspeh liste več kot očitno premalo. Stranka je namreč skupno zbrala le 1,50 odstotka glasov, kar je seveda nekajkrat premalo za vstop v parlament.
Zadnje objave
Gregor Novak: »Vlada bo po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod«
11. 10. 2024 ob 17:00
Nobelova nagrada za mir organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja
11. 10. 2024 ob 16:15
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Gregor Novak: »Vlada bo po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod«
11. 10. 2024 ob 17:00
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
OCT
12
Sejem Dobrote šmarske dežele
08:00 - 13:00
OCT
12
OCT
12
Moravške noči astronomije
17:00 - 12:00
OCT
12
Moravske noči astronomije
17:00 - 23:59
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
Kaj pa vem
Da dobiš 1% je dovolj malo razširjena družina in kakšen prijatelj.Po moje bi morali zvišati prag za vstop v parlament za 1%, se pravi na 5%, financiranje stranke pa na 3%. Potem se ne bi drl in lepil plakatov vsak, ki ima 5 minut časa in nebi bilo množica strank, ki so same sebi namen. Nujno bi se morale male stranke povezovati in tako bi dobili ljudi, ki so sposobni sodelovanja. Zdaj imamo 4 leta časa, da na tem področju kaj storimo, zraven pa upamo, da nam med tem časom Golob ne razsuje države.
Stajerska2021
V parlament res niso prišli, bodo pa tisti z dobljenimi več kot 1 %, do naslednjih volitev zelo udobno živeli, saj jim država namenja denar za ohranitev stranke. Lepo! Marsikdo se lahko prijavi, na predvolitvah ropota in drži figo v žepu, da ne pride v DZ, saj denar tako ali tako pride. Za udobno življenja ga je dovolj.
Tečen dec
Ah, uredništvo, povsem se sramotite. Najprej ne objavite komentarja, ki v ničemer ne krši pogojev komentiranja, za nameček pa stavek, na katerega se je komentar nanašal, izmaličite tako, da je iz nenatančnega postal neresničen. Šarec je namreč leta 2018 osvojil natančno toliko glasov kot pred štirimi leti (pred štirimi leti je bilo leto 2018), ne pa 55 % manj.
Zato še enkrat: kako naj vam verjamemo pri zahtevnejših temah, če še najbolj osnovnih ne obvladate?
alesk
Res je, bolj jasno bi se prebralo "... v istem okraju _letos_ prejel ...". Kar se odstotkov tiče: upoštevati je treba različno volilno udeležbo in ne računati kar (a-b)/a. Je pa možno, da so se kaj ušteli. Upam, da ste enako ostro in natančno komentirali tudi izračun 7*12 (= 400 se je kasneje izkazalo), ki so ga z začetnim spinom pomagali širiti tudi novinarji, ki jih mediji predstavljajo kot neodvisne in "do vseh enake". Upam, da ste do teh tudi tako nezaupljivi. @urednistvo: statistike in komentiranje teh na sto in en način mi osebno kot bralcu predstavlja bolj šum kot neko tehtno obeščanje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.