Nad zakon o dohodnini, s katerim je Golobova vlada znižala neto plače, zdaj z zahtevo na US še državni svet

Golobova vlada se ta čas srečuje s številnimi zahtevami po dvigu plač različnih partikularnih skupin javnega sektorja. A rešitev je že imela uzakonjeno – dohodninsko reformo prejšnje, desnosredinske vlade namreč, ki je zniževala splošno obdavčitev prebivalstva ter dvigovala neto plače.

A ker je bilo posledice "janšizma" treba depolitizirati, so z novelo zakona o dohodnini udarili po olajšavah in znižanih davkih ter s tem ljudem spodrezali rast neto dohodka.

In če ti tega v splošni evforiji ob veliki Golobovi zmagi sploh niso dodobra opazili, pa je slednje jasno gospodarstvenikom, podjetnikom, kmetom, predvsem pa espejem, ki plačno politiko ter z njo povezane obdavčitve bolj pozorno spremljajo. 

Najprej so zato dali pobudo opozicijskima strankama SDS-u in NSi-ju, naj vložita zahtevo po oceni ustavnosti Golobovega zakona, kar sta konec prejšnjega leta tudi storili. Zdaj pa je še eno zahtevo za oceno ustavnosti istega zakona o dohodnini vložil še državni svet, za katerim ponovno stoji serija delodajalskih organizacij.  Podprta je bila brez glasu proti. 

Ustavnemu sodišču predlagajo, da zadevo obravnava absolutno prednostno in da začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb. A ustavno sodišče še ni obravnavalo tovrstne predhodne zahteve. 

Čeprav je ob sprejemanju Zakona o dohodnini v času desnosredinske vlade KUL koalicija strašila z 800-milijonsko proračunsko luknjo, se je to izkazalo za demagogijo, saj so bili prihodki v proračun znižanju davkov navkljub v 2022 rekordni. Zdaj bi ob ugotovitvi neustavnosti po sinočnji navedbi premierja Goloba ob razveljavitvi njihovega zakona strošek za proračun znašal 200 milijonov evrov.

V DS menijo, da bi spremembe zakona o dohodnini lahko pomenile škodo za vse državljane kot tudi proračunu, v kolikor bi se ustavnost preverjala pozneje. Zato si državni svetniki želijo že sedaj dobiti oceno ustavnosti. 28 državnih svetnikov je glasovalo za omenjeno zahtevo, nihče ni bil proti, kljub temu, da so zahtevo za oceno ustavnosti predlagali v interesni skupini delodajalcev.

Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon neustaven, bo to dobro za vse

»V kolikor bo ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon v nekaterih delih neustaven bo to dobro za vse prejemnike plače v Sloveniji, vključno s tistimi, ki prejemajo minimalno plačo in mladimi. Ohranitev višje davčne olajšave in usklajevanje olajšav z inflacijo pomeni višjo neto plačo, zaradi česar bodo imeli na razpolago več sredstev za preživljanje,« je dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Dodal je, da bodo z zakonom na boljšem tudi samostojni podjetniki in podjetja ter kmetje.

Dr. Matej Avbelj, ki je sodeloval pri strokovni pomoči pisanja zahteve za oceno ustavnosti, je dejal, da je zadeva zelo kompleksna in je spisana na 40 tipkanih straneh. »Zahteva je vložena zaradi formalnih in tudi vsebinskih kršitev,« je dejal uvodoma. Poudaril je, da ima vlada seveda pravico spreminjati davčno politiko, a da se to mora dogajati na ustavno skladen način. »V tem primeru temu ni tako. Ponovno se je zakon sprejemalo skozi nujni postopek, ne da bi predlagatelj navedel razloge, ki jih ustava zahteva. S tem je prišlo do formalne kršitve ustave. Po vsebinski plati pa državni svet vladi očita samovoljno ravnanje, ker je do sprememb prišlo brez utemeljenih razlogov v javnem interesu.«

Pri tem je omenil znatno zvišanje davka pri najemninah, pri čemer vlada po mnenju predlagateljev ni podala nobenega ustavno dopustnega razloga, in to kljub temu, da ga je na to opozarjala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. »Pri tem je prišlo do posega v načelo zaupanja v pravo, ki varuje davkoplačevalce, da jim zakonodajalec ne sme položaja arbitrarno poslabšati. V teh primerih pa je šlo ravno za to. Poseglo se je tudi v načelo retroaktivne veljave predpisov. Zakonodajalec pa je posegel tudi v načelo socialne države v kombinaciji z načelom pravne države,« je dejal Avbelj.

Izpodbijanim določbam državni svet očita tudi protiustaven poseg v pravice do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva, splošne svobode ravnanja, svobodne gospodarske pobude in varovanja družinskega življenja, v pravice in dolžnosti staršev, invalidov in v pravico do varstva zemljišč.

Enormno višamo minimalno plačo, a jo na drugi strani z davčno politiko zmanjšujemo

Na dogodku so poleg Avblja in Lotriča sodelovali tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, skupine podjetij z notranjim lastništvom, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Združenja Manager, Združenja bank Slovenije, Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, Združenja delodajalcev Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Predstavnik GZS Mitja Gorenšček je opozoril na paradoks zakonodaje. »S 1. 1. 2023 se je povečala minimalna plača za 13 %. Zaradi uveljavitve zakona o dohodnini pa se je mnogim plača znižala. Istočasno smo tako na eni strani deležni visokega povišanja, na drugi strani pa znižanja plač, kar bo za posledico imelo tudi zmanjšanje produktivnosti slovenskih podjetij. Plače pa se bodo na srednji rok znižale prav vsem, tudi prejemnikom minimalne plače.«

Investitorji bodo zaradi takšnega davčnega okolja raje šli na Hrvaško

Zaradi takšnih posegov v davčno politiko in nepredvidljivega davčnega okolja bo marsikatero podjetje razmislilo o tem, da sedež prenese drugam, je opozorila generalna direktorica AmCham Slovenija. »Zavedati se moramo, da ima naša soseda Hrvaška sedaj evro in da je v schengnu. Na žalost bo na ta način pridobila tudi kakšnega slovenskega investitorja. Slabo je, da smo tudi zunanjemu svetu dali signal, da z davčno razbremenitvijo pred letom dni nismo mislili resno,« je dejala.

»Danes želimo predlagatelji ocene ustavnosti predlagatelju povedati, da to ni v redu. Tudi na področju davkov imamo ljudje in organizacije pravice, ki jih varuje ustava, z določenim razlogom. Zato nobeni ideologiji ne moremo pustiti, naj bo leva ali desna, da te naše pravice zavoljo lastnih interesov ali svetovnonazorskega pogleda potepta,« je dejala Sonja Šmuc v imenu skupine podjetij z notranjim lastništvom.

Kaj se spreminja s spremembami zakona o dohodnini?

Novela zakona določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem 2023 ni zvišala na 5.500 evrov, kot je določeno v zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada, pač pa le na 5.000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja se odpravljajo.

Dodatna splošna olajšava se po novem priznava zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 evrov več. Stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu se vrača nazaj na 50 odstotkov.

Zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v letih 2023 in 2024 se bodo zvišali za približno 7,5 odstotka. Posebna olajšava za mlade bo vsem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 evrov.

Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, se je s 15 odstotkov zvišala na 25 odstotkov.

Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se še vedno priznava 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se priznani normirani stroški znižujejo na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov več ni.

Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.