Mladina vse pogosteje na bolniškem staležu zaradi duševnih težav

Fotografija je simbolična (foto: depositphotos.com)
POSLUŠAJ ČLANEK

V Veliki Britaniji je število dni bolniške odsotnosti po podatkih Chartered Institute for Personnel and Development lani naraslo najbolj (na 7,8 dneva) v desetletju. Duševne težave so bile eden od pogostejših vzrokov za odsotnost.

»Za ljudi v zgodnjih 20. letih je zdaj verjetneje, da so ekonomsko neaktivni zaradi slabega zdravja, kot za tiste v 40. letih,« ugotavlja raziskava Resolution Foundation, ki je pokazala tudi znatno poslabšanje duševnega zdravja mladih v Veliki Britaniji. V zadnjem desetletju je število mladih, starih med 18 in 24 let, ki so »ekonomsko neaktivni« zaradi zdravstvenih težav, naraslo s 93.000 na 190.000 oziroma je v bolniškem staležu eden od 20 mladih zaposlenih (kar ne vključuje študentov).

Najmlajši v državi pogosteje trpijo za duševnimi problemi kot katerakoli druga skupina. Gre za popoln obrat v primerjavi s podatki izpred dveh desetletij, ko je bilo za mlajše to najmanj verjetno. Več kot tretjina (34 %) jih je med 2021 in 2022 poročala o psihičnih simptomih motenj, kot so depresija, tesnoba in bipolarna motnja, še piše The Daily Mail.

Četrtina je duševne težave označila kot glavni razlog za to, da ne delajo. To pomeni, da so duševne težave v tej starostni skupini Britancev najpogostejši (zdravstveni) vzrok za nedelo. Drugi pogosti razlogi za bolniški stalež med mlajšimi so še fizične zdravstvene težave, kot so težave z mobilnostjo, motnje učenja in diagnoze progresivnih bolezni, kot je rak. Med starejšimi je bil vzrok bistveno pogosteje fizičen, denimo bolečine v hrbtu.

Psihična kriza mladih

Podatki nakazujejo, da je porast mentalnih težav med mlajšimi novejši pojav. Skupno naj bi kar 34 % mladih trpelo za simptomi duševnih bolezni, kot je na primer depresija. Okoli leta 2000 je bil ta delež približno četrtina.

Strokovnjaki ocenjujejo, da »zaskrbljujoči trend« škoduje gospodarstvu in obremenjuje socialno državo in britanski Nacionalni zdravstveni sistem (NHS). Plačila za osebno neodvisnost (Personal Independence Payments ali PIP), prej znana kot dodatek za invalide, državo letno stanejo približno 22 milijard funtov, od tega je pri kar 38 % šlo za primere, povezane s psihičnimi težavami.

Profesor Frank Furedi, sociolog na Univerzi v Kentu, je za The Daily Mail ocenil, da se normalne probleme mladosti obravnava kot duševne motnje. Meni, da se bo trend le še poslabšal, saj da se psihiatrične diagnoze otrokom razdeljuje »kot bonbone« in da so bile že tri generacije vzgojene v duhu časa, ki konstantno razpravlja o duševnih motnjah.  

Razlike med spoloma se poglabljajo

Poročilo Resolution Foundation je ugotovilo tudi, da so ženske bolj dovzetne za psihične težave. Za ženske, stare med 18 in 24, je 1,6-krat bolj verjetno, da bodo trpele za duševnimi motnjami kot za moške v isti starostni skupini (41 % v primerjavi s 26 %). Razlika je bila leta 2010 za 8 odstotnih točk manjša – ženski delež je bil takrat 28 %, moški pa 21 %. Kot možen vzrok za povečanje razlike navajajo družbena omrežja.

Da na počutje in duševno zdravje najstnic družbena omrežja slabše vplivajo, je med drugim ugotovila tudi Lancetova raziskava iz leta 2019. Deklice naj bi bile tudi pogosteje tarče virtualnega nasilja.

Število deklet z verjetnimi duševnimi motnjami, starih med 17 in 19 let, se je med letoma 2017 in 2023 skoraj potrojilo. O vsaj eni je poročalo 32 % žensk – na drugi strani pa le 15 % moških v isti starostni skupini.

Ugotovitve so opazne tudi v izsledkih o slabšanju duševnega zdravja že pred nastopom pandemije Covid-19. Število deklet, starih med 13 in 17 let, ki se samopoškoduje, se je med letoma 2010 in 2011 podvojilo, prav tako med letoma 2021 in 2022. Dekleta so v splošnem bolj nagnjena k psihološkemu stresu, samopoškodovanju in poskusom samomora. Duševne težave so po navedbah poročila Resolution Foundation tudi pogost vzrok za izostanke od pouka.

Kaj pa Slovenija?

Vir: NIJZ

Glede na podatke NIJZ je bolniška odsotnost zaradi vedenjskih in duševnih motenj med ženskami pogostejša. Ena bolniška odsotnost zaradi teh je leta 2022 v povprečju trajala 57,2 dni. Absentizem je po podatkih leta 2022 pogostejši pri ženskah, vendar pa je bil pri moških v povprečju daljši: ena odsotnost je pri ženskah povprečno trajala 12,2 dni, pri moških pa 13,4 dni.

Vir podatkov: NIJZ

Za Slovenijo na podlagi podatkov NIJZ ni razviden trend, ki ga opažajo v Veliki Britaniji, čeprav je pandemija koronavirusa na otrocih in mladostnikih pri nas pustila zaskrbljujoče posledice, kot so že leta 2020 in 2021 opozarjali pedopsihiatri. Dr. Hojka Gregorič Kumperščak je za STA denimo dejala, da so imeli v UKC Maribor maja 2021 v primerjavi z letom pred pandemijo 200- ali 300-odstoten porast pritoka bolnikov, da praktično ni bilo več prostih mest. 

Vir podatkov: NIJZ

Po odstotku izgubljenih koledarskih dni zaradi duševnih in vedenjskih motenj se je leta 2022 v primerjavi z letom 2012 delež najbolj povečal v starostni skupini nad 65 let oziroma se je podeseteril. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike