Minister Bešič Loredan: "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi."

Na današnji novinarski konferenci je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil analizo slovenskega zdravstvenega sistema. Pri reformi naj bi se zgledovali po Fincih, pri digitalizaciji in prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa po Estoncih.
V skupini zdravnikov zdravstvo.si upajo, da Erik Brecelj, ki bo vodil nov strateški svet za zdravstvo, ne bo spreminjal svojih stališč. Brecelj je bil namreč podpisnik njihovega temeljnega programskega dokumenta iz leta 2019.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma dejal, da Slovenija ni edina država, ki se je znašla v tako hudi zdravstveni krizi. Ta kriza zajema kadrovsko krizo, "abnormalno" zvišanje stroškov zdravljenja in priliv pacientov, ki so bili v postkovidnem času prikrajšani zdravljenja. S težko situacijo se soočajo tudi v Angliji, Avstriji in na Češkem, zmagovalke pa so skandinavske države, ki so reformo že izpeljale, pravi minister.
Današnja predstavitev za javnost je bila enaka tisti sredini na koalicijskem vrhu, temeljila pa je na dokumentu Zdravstveni sistem v Sloveniji, ki so ga na Ministrstvu za zdravje pripravljali v zadnjih mesecih. Zgledovali naj bi se po finski reformi, ki je stopila v veljavo z novim letom in pri kateri zdravljenje temelji na primarni ravni.
Minister poudarja, da ima Slovenija težave s kadri. In to kljub temu, da se kader povečuje, tako pri zdravnikih in diplomiranih medicinskih sestrah. Pri številu diplomiranih medicinskih sestrah je zaznati izjemno rast, pri srednjih medicinskih sestrah pa upad. V Sloveniji deluje 30.000 ljudi v zdravstveni negi, samo 20.000 pa jih dela v javnih zavodih. Kot pravi minister, ne vedo, kam je odšlo teh 10.000 ljudi.
Glede težav s financiranjem slovenskega zdravstvenega sistema je dejal, da bo zaradi starajočega prebivalstva denarja čez petnajst let zmanjkalo, če problem v letu ali dveh ne bo naslovljen.
Zaradi starajočega prebivalstva bomo rabili bistveno več družinskih zdravnikov, kot jih imamo danes, dodaja minister. Veliko težavo predstavlja tudi vedno manjše število diplomantov medicine: če smo jih imeli še leta 2016 čez 330, jih je bilo prejšnje leto skoraj sto manj.
Po besedah Bešič Loredana bo treba nasloviti tudi absentizem. V letu 2021 so stroški za bolniške staleže znašali 500 milijonov evrov, v letu 2022 pa že preko 700 milijonov. "Denar, ki ga zberemo za zdravljenje, porabimo za plačevanje bolniškega staleža." Slovenija je po absentizmu čisto na repu lestvice, pravi.
Priznava tudi, da ni nadzora nad denarnimi tokovi. Od leta 2017 do 2022 so znašale izgube bolnišnic skoraj 180 milijonov evrov, medtem ko so vsi ostali deležniki beležili 200-milijonski presežek. Kot pravi, nihče ne ve, kako se ta denar v sistemu pretaka.
Sistem bo treba zasnovati tako, da bo digitaliziran in transparenten. "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi."
Eden od predpogojev zdravstvene reforme je reforma plačnega sistema. Vlada je sklenila, da se do prvega aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo.
"Ključna naloga reforme slovenskega zdravstvenega sistema je, da temeljno obravnavo pacientov vrnemo specialistom družinske medicine oziroma pediatrom na primarni ravni. Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vsega. Pritisk na urgentne centre moramo zmanjšati."
Naslednji predpogoj za izvedbo reforme pa je prenova plačevanja zdravstvenih storitev. V tem delu se bo vlada zgledovala po Estoncih in njihovem modelom Zavoda za zdravstveno zavarovanje. "Ključno je vzpostaviti partnerski odnos med izvajalci in ZSSS." Estonci bodo po besedah ministra zgled tudi pri digitalizaciji.
Glede pereče teme koncesij je povedal, da je v Sloveniji na primarni ravni zelo veliko dobrih in uspešnih koncesionarjev, ki so del javne mreže, na sekundarni ravni pa je bilo v zadnjih treh do petih letih nekaj malverzacij. Odločitev glede spremembe sistema koncesij bodo sprejeli do konca leta.
Na novinarsko vprašanje, zakaj so analizo zdravstvenega sistema obelodanili šele po sedmih mesecih od začetka vladanja, je minister odgovoril, da so morali najprej pridobiti vse podatke.
Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi Bojana Beović, ocenjuje napovedi ministra kot pozitivne. Tudi sami kot ključne težave zdravstva izpostavljajo področja, kot so pomanjkanje kadrov – predvsem zdravnikov, še posebej družinskih –, potrebo po administrativni razbremenitvi in boljšo organizacijo primarne ravni.
Zelo ostro pa se je odzval Samo Fakin, nekdanji dolgoletni generalni direktor ZZZS. Po poročanju N1 je dejal, da je šokiran nad tem, da ni bilo povedano nič novega. "Minister očitno ne ve, koliko ne ve."
https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1616410775786078210
"Če reforma pomeni krepitev javnega zdravstvenega sistema v smeri javnih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskega tipa, je to zelo dobro in smo na pravi poti. Če ne, potem ne bomo zelo presenečeni, če bo to še ena zapravljena priložnost," je v četrtek povedal za Siol Samo Vesel, kardiolog in član skupine zdravstvo.si.
Kot je znano, bo zdravstveno reformo pripravljal nov strateški svet za zdravstvo, ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj. Minister pravi, da bo Brecelj njemu in premierju nastavil ogledalo, saj "pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti".
Skupina zdravstvo.si je leta 2019 sprejela temeljni programski dokument, ki ga je podpisal tudi Erik Brecelj. Samo Vesel je za Siol dejal, da je Brecelj znan kot kredibilen človek, ki ne menja svojih stališč kar čez noč. "Želim si, da ima še vedno enako stališče, kako naj reforma poteka."
Programski dokument iz leta 2019, ki ga je podpisal tudi Brecelj, lahko preberete na spletni strani zdravstvo.si.
V skupini zdravnikov zdravstvo.si upajo, da Erik Brecelj, ki bo vodil nov strateški svet za zdravstvo, ne bo spreminjal svojih stališč. Brecelj je bil namreč podpisnik njihovega temeljnega programskega dokumenta iz leta 2019.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma dejal, da Slovenija ni edina država, ki se je znašla v tako hudi zdravstveni krizi. Ta kriza zajema kadrovsko krizo, "abnormalno" zvišanje stroškov zdravljenja in priliv pacientov, ki so bili v postkovidnem času prikrajšani zdravljenja. S težko situacijo se soočajo tudi v Angliji, Avstriji in na Češkem, zmagovalke pa so skandinavske države, ki so reformo že izpeljale, pravi minister.
Zgled je Finska
Današnja predstavitev za javnost je bila enaka tisti sredini na koalicijskem vrhu, temeljila pa je na dokumentu Zdravstveni sistem v Sloveniji, ki so ga na Ministrstvu za zdravje pripravljali v zadnjih mesecih. Zgledovali naj bi se po finski reformi, ki je stopila v veljavo z novim letom in pri kateri zdravljenje temelji na primarni ravni.
Dokument Zdravstveni sistem v Sloveniji in Power Point predstavitev si lahko ogledate na spletni strani Ministrstva za zdravstvo.
Minister poudarja, da ima Slovenija težave s kadri. In to kljub temu, da se kader povečuje, tako pri zdravnikih in diplomiranih medicinskih sestrah. Pri številu diplomiranih medicinskih sestrah je zaznati izjemno rast, pri srednjih medicinskih sestrah pa upad. V Sloveniji deluje 30.000 ljudi v zdravstveni negi, samo 20.000 pa jih dela v javnih zavodih. Kot pravi minister, ne vedo, kam je odšlo teh 10.000 ljudi.
Število diplomantov medicine se zmanjšuje
Glede težav s financiranjem slovenskega zdravstvenega sistema je dejal, da bo zaradi starajočega prebivalstva denarja čez petnajst let zmanjkalo, če problem v letu ali dveh ne bo naslovljen.
Zaradi starajočega prebivalstva bomo rabili bistveno več družinskih zdravnikov, kot jih imamo danes, dodaja minister. Veliko težavo predstavlja tudi vedno manjše število diplomantov medicine: če smo jih imeli še leta 2016 čez 330, jih je bilo prejšnje leto skoraj sto manj.
Po besedah Bešič Loredana bo treba nasloviti tudi absentizem. V letu 2021 so stroški za bolniške staleže znašali 500 milijonov evrov, v letu 2022 pa že preko 700 milijonov. "Denar, ki ga zberemo za zdravljenje, porabimo za plačevanje bolniškega staleža." Slovenija je po absentizmu čisto na repu lestvice, pravi.
Priznava tudi, da ni nadzora nad denarnimi tokovi. Od leta 2017 do 2022 so znašale izgube bolnišnic skoraj 180 milijonov evrov, medtem ko so vsi ostali deležniki beležili 200-milijonski presežek. Kot pravi, nihče ne ve, kako se ta denar v sistemu pretaka.
Sistem bo treba zasnovati tako, da bo digitaliziran in transparenten. "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi."
Reformo, ki naj bi zaživela v letu 2024, naj bi pomagali zasnovati z rešitvami Estonije in Finske, kot je ta teden po srečanju s predstavniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje razkril minister. Slednje pa je slaba novica za Jenulla in Kebra, saj Finska pozna tako “zdravnike dvoživke”, kot jih omalovažujoče imenujejo levi aktivisti, kot v dobršni meri od države financirano zasebno zdravstvo. Več v tem prispevku.
Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje in digitalizaciji bodo zgled Estonci
Eden od predpogojev zdravstvene reforme je reforma plačnega sistema. Vlada je sklenila, da se do prvega aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo.
"Ključna naloga reforme slovenskega zdravstvenega sistema je, da temeljno obravnavo pacientov vrnemo specialistom družinske medicine oziroma pediatrom na primarni ravni. Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vsega. Pritisk na urgentne centre moramo zmanjšati."
Naslednji predpogoj za izvedbo reforme pa je prenova plačevanja zdravstvenih storitev. V tem delu se bo vlada zgledovala po Estoncih in njihovem modelom Zavoda za zdravstveno zavarovanje. "Ključno je vzpostaviti partnerski odnos med izvajalci in ZSSS." Estonci bodo po besedah ministra zgled tudi pri digitalizaciji.
Glede pereče teme koncesij je povedal, da je v Sloveniji na primarni ravni zelo veliko dobrih in uspešnih koncesionarjev, ki so del javne mreže, na sekundarni ravni pa je bilo v zadnjih treh do petih letih nekaj malverzacij. Odločitev glede spremembe sistema koncesij bodo sprejeli do konca leta.
Na novinarsko vprašanje, zakaj so analizo zdravstvenega sistema obelodanili šele po sedmih mesecih od začetka vladanja, je minister odgovoril, da so morali najprej pridobiti vse podatke.
Fakin: Minister očitno ne ve, koliko ne ve
Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi Bojana Beović, ocenjuje napovedi ministra kot pozitivne. Tudi sami kot ključne težave zdravstva izpostavljajo področja, kot so pomanjkanje kadrov – predvsem zdravnikov, še posebej družinskih –, potrebo po administrativni razbremenitvi in boljšo organizacijo primarne ravni.
Zelo ostro pa se je odzval Samo Fakin, nekdanji dolgoletni generalni direktor ZZZS. Po poročanju N1 je dejal, da je šokiran nad tem, da ni bilo povedano nič novega. "Minister očitno ne ve, koliko ne ve."
https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1616410775786078210
Samo Vesel: Upam, da Brecelj svojih stališč ni spreminjal
"Če reforma pomeni krepitev javnega zdravstvenega sistema v smeri javnih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskega tipa, je to zelo dobro in smo na pravi poti. Če ne, potem ne bomo zelo presenečeni, če bo to še ena zapravljena priložnost," je v četrtek povedal za Siol Samo Vesel, kardiolog in član skupine zdravstvo.si.
Kot je znano, bo zdravstveno reformo pripravljal nov strateški svet za zdravstvo, ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj. Minister pravi, da bo Brecelj njemu in premierju nastavil ogledalo, saj "pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti".
Skupina zdravstvo.si je leta 2019 sprejela temeljni programski dokument, ki ga je podpisal tudi Erik Brecelj. Samo Vesel je za Siol dejal, da je Brecelj znan kot kredibilen človek, ki ne menja svojih stališč kar čez noč. "Želim si, da ima še vedno enako stališče, kako naj reforma poteka."
Programski dokument iz leta 2019, ki ga je podpisal tudi Brecelj, lahko preberete na spletni strani zdravstvo.si.
Zadnje objave

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Je policija predala podatke Vesni Vuković?
25. 3. 2025 ob 20:09

Kako mirno lahko spi Robert Golob?
25. 3. 2025 ob 15:57

Tesla v težavah – je kriv Elon Musk?
25. 3. 2025 ob 12:00

Podjetje Organa, nočna mora za občino Dobrepolje
25. 3. 2025 ob 9:00

Materinski dan - nekaj posebnega
25. 3. 2025 ob 6:00

Slovenski muzikantje muzicirajo že 60 let
24. 3. 2025 ob 18:15
Ekskluzivno za naročnike

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Kako mirno lahko spi Robert Golob?
25. 3. 2025 ob 15:57
Prihajajoči dogodki
MAR
26
Odprtje razstave Zdravje je naše največje bogastvo
18:00 - 20:00
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
28
MAR
29
Tradicionalni sejem Šmarski pomladanc
09:00 - 13:00
Video objave

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje
17. 3. 2025 ob 18:41
Izbor urednika

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Dr. Viktor Murnik – zamolčani oče telesne kulture na Slovenskem
23. 3. 2025 ob 15:00

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39
11 komentarjev
maligur4
Kakorkoli že, nekaj se mora premakniti. Kdo bo to naredil, ni pomembno. Tako več ne gre, to je jasno vsem. Težko verjamem, da se bo vse uresničilo kar nakladajo. Verjetno bodo sistem pokrpali za silo, tako da bo meglil oči še naprej. Naš največji problem je, da smo od delovnega in pridnega ljudstva postali izkoriščevalci istega. Vse več je tistih, ki nakladajo, zavajajo in manipulirajo z ljudmi a manj tistih, ki bi delali. Z delom se na hitro ne obogati zato je korupcija v vseh porah sistema.
Stajerska2021
Družinski zdravniki imajo glavarino cca 1.700 pacientov mesečno. Revolt zdravnikov, preveč, ne zmoremo....
Saj vsi ne pridejo k zdravniku vsaki mesec? Ni res, saj se da vrsto stvari urediti preko telefona - recepti so usmerjeni v lekarne.
To je zavajanje.
Čakalne vrste se ustvarjajo zato, da privabijo paciente v ambulante, kjer čakalnih vrst ni, vendar plačilo iz lastnega žepa.
Zobozdravstvo je že preverjena zgodba in v to smer gre tudi zdravstvo, javno ali državno!
Primer: Napotnica za obisk revmatologa - 2027!
TANJA FAJON - KJE JE VAŠE LAŽNJIVO PREDVOLILNO ZAVAJANJE - 30 DNI DO SPECIALISTA!
KJE STE SEDAJ, NA KOSOVU IŠČETE SPECIALISTE?
Vera
Erik Brecelj je ravno tako populist, če še kdo ni opazil. Lahko da zna pojamrat, lahko da daje, medijsko nabildan, videz nepodkupljivega, ampak dejansko ni daleč od recimo Jenulla. Dvomim, da bo kaj premaknil s svoje točke navora. Golob nam prodaja stare buče in iznajdbe glede zdravstva, kot da smo čisto vsi za luno, odkrito pa ljudstvu ne zmore povedati za kaj pri vsem skupaj gre. Morda tega niti v sebi ni globoko dognal in ozavestil, morda politično manipulira, ker se boji poslabšanja rejtinga. Zelo zelo težko bo napovedana Golobova reforma res tisto kar bi morala biti. Kot družba zanjo namreč še nismo dovolj zreli. In glede tega nam gre še na slabše.
Realist
25 razsipnih bolnic, ene prepolne, druge prazne..
Zelo učinkovita rešitev bi bila zoom ordinacija.
APMMB2
Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje je pred podobno dilemo, kot je bil nekoč Ivan Zidar, ko je dobil nalogo, da zgradi hišo Matiji Mačku. Ta mu je namreč naročil, da morajo hišo zgraditi dobri in zanesljivi. Zidar pa je Mačku odgovoril: če bodo dobri, ne bodo zanesljivi in če bodo zanesljivi, ne bodo dobri.
Če to ankdoto prenesemo na ubogega ministra vidimo , da je pred mnogo težjo nalogo. Izgadnja hišice ni bila problem, minister pa bi naj reformiral zdravstvo. Robni pogoji, ki so mu postavljeni, so takšni,da ne bo naredil nič.
Pri reformi ne gre za zanesljive , ali sposobne, pri reformi, ki jo je potrebno nujno speljati,če hočemo zdravstvo sploh imeti, je še hujši problem.
Reformo , če hočemo, da bo učinkovita je potrebno izvesti tako,da iz zdravstva izločimo mafijo. To pa je v daneh razmerah nemogoče. Mafije je postavila na položaj Roberta, mafija je na položaj postavila Danijela.
Zdravstvo brez mafije je lahko samo brez Roberta in brez Danijela.
Torej zdravsto ostaja z mafijo, Danijelom in Robertom, reforeme pa ne bo.
Bo pač terba potrpeti. To kar ste volili, to ste dobili in kaj še hočete več?
Kaj pa vem
Nalijmo si čistega vina. Goloba zanima samo privatizacija energetike, trenutno daje prednost popolnemu nadzoru nad mediji. Najprej je ponižal zdravstvenega ministra, nato pa mu na pleča naložil ukrepe. Poslal ga je na tiskovno konferenco, ki smo jo vsi nestrpno čakali, kjer pa ni bilo drugega kot analize. Analize so potrebne, o tem ni dvoma, toda iz govorjenja PV je bilo čutiti, da je to že zdavnaj narejeno. Premier je elegantno odgovornost preložil na druga ramena. Minister nima v rokah ničesar, sprašujem se, kako dolgo bo še zmogel z "zlomljeno hrbtenico"
Jože Kurinčič
"Število diplomantov medicine se zmanjšuje," beremo. Kot bi bila to ne vem kaka novica in izjema. Število diplomantov se zmanjšuje na večini študijev.
Zakaj? Ker ni interesa za študij?
Nikakor ne, pač pa zato, ker so manjše generacije. Ker pač ni ljudi. Ker se niso rodili!
In iz tega razloga ne manjka le zdravnikov, ampak praktično vseh kvalificiranih delavcev. Nekvalificirane še nekako uvažamo, tistih, ki bi morali znati slovensko, pa ni.
Pomanjkanje kadra je v zdravstvu najhujše zato, ker tu učinkuje demografska kriza, bela smrt, dvojno: ni dovolj ljudi za delo, potrebe pa so zaradi staranja prebivalstva vedno večje - pacientov je vedno več. In silno se povečujejo tudi potrebe po financah, ker so tudi zdravstveni posegi vedno zahtevnejši in dražji. Vplačnikov v zdravstveno blagajno pa vedno manj.
A tega enostavnega dejstva, da ni kadra, ker pač ni dovolj rojstev, se ne sme povedati. To je tako rekoč državna skrivnost. O tem molči vlada, molči opozicija, molčijo zdravniki, molči Srebrna nit, molči varuh človekovih pravic, molčijo časniki in televizije ... Zakaj? Ker je edino zdravilo za to deužbeno bolezen sprememba življenjskega sloga, česar pa nihče noče. Kaj jutri, važno je, da nam je danes lepo! Za nami potop! Koliko časa bo ne samo Slovenija, ampak cel tako imenovani razviti svet živel v kolektivni laži!? Koliko časa bo vtikal glavo v pesek in ne bo hotel videti svoje jalovosti?! Oscar Spengler je s knjigo Untergang des Abenlandes v 20. letih prejšnjega stoletja napovedal usodo zahodnega sveta.
Ljubljana
Kaj govori ta laznivi.minister !!
Kako laze in zavaja.
Dobili smo.obvestilo da ni vec nasega druzinskega zdravnika in naj si najdemo drugega .
Odslo pa jih je vsaj 6. Torej 7.200 ljudi ostalo brez zdravnika. Kje naj ga najdemo???
Ta blefer najbrz.verjame enakemu laznivcu v mestu kjer je 30 zdravnikov odslo , in je 35.000 ljudi brez zdravnika.
In laze da so brez tisti ki ga NOCEJO IMETI.
In take laznivce je izvolil zagaman folk !!
helena_3
Moje mnenje: veliko grmenja, malo dežja.
"Transparentnost" je pa tudi ena taka čudežna beseda, ki bo vse rešila.
Zeeh.
Kozorog
Veliko bodo momljali, jecljali, obljubljali, da sedaj pa sigurno bo, če bo, ko bo vse trensparentno in si s tem zavlačevanjem kupujejo čas, da zabrišejo nečedne posle GEN-I po Balkanu in širše in da iz energetike pocuzajo še vse kar lahko, potem bodo pa KULsko razpadli in odšli na zdravljenje v tujino. Transparentnost je namreč smrtni sovražnik pohlepnih komunistov, saj je bistvena filozofija in platforma na kateri operirajo levičarji ta, da oni niso prišli na oblast, da bi delali, ampak da bi prisvajali sadove tujega dela. tako je bilo po oktobrski revoluciji, pa po titovi revoluciji, pa konec koncev tudi pod militantnimi levičarji tipa Musolini in Hitler.
AlojzZ
"ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj"
No, pa imam neko upanje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.