Slaba novica za Kebra in Jenulla: Pri reformi zdravstva se bomo zgledovali po Finski

Vir foto: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupina aktivistov zbrana okrog Jaše Jenulla in Tee Jarc ter njihovega "zdravstvenega ideologa" Dušana Kebra za v torek pripravlja "stavko pacientov", kot so jo poimenovali. Protestirali bodo zaradi domnevnega kršenja svojih pravic. Kot je znano, je že okoli 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika, čakalne dobe za zdravstvene storitve so vse daljše, vlada pa poskuša nezadovoljno zdravstveno osebje pomiriti z dogovori o zvišanju plač.

Nakopičene težave v slovenskem zdravstvu naj bi po besedah aktualnega zdravstvenega ministra, Danijela Bešiča Loredana, rešili z zdravstveno reformo. Reformo, ki naj bi zaživela v letu 2024, naj bi pomagali zasnovati z rešitvami Estonije in Finske, kot je ta teden po srečanju s predstavniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje razkril minister.

Slednje pa je slaba novica za Jenulla in Kebra, saj Finska pozna tako "zdravnike dvoživke", kot jih omalovažujoče imenujejo levi aktivisti, kot v dobršni meri od države financirano zasebno zdravstvo.

V reformo naj bi po njegovih besedah vključili večji del potrebnih rešitev, ki ju poznata omenjeni državi – posebej pa je izpostavil digitalizacijo.

https://twitter.com/ArturOlesch/status/1366311493654970371?s=20&t=hiNgfn3bH8zjH-DyG1uNDQ

Glede digitalne razvitosti je Estonija daleč pred našo državo – v neki šali celo komentirajo, da lahko v Estoniji prek spleta urediš vse, razen treh stvari – ne moreš se poročiti, ločiti ali kupiti nepremičnin. V Estoniji namreč poznajo tudi digitalne volitve.

Estonci so vzpostavili sodobno zdravstveno zavarovalnico, ki deluje povsem digitalno in v celoti nadzira ne le plačevanje in opravljanje zdravstvenih storitev, pač pa tudi njihovo kvaliteto, hkrati pa so podatki o toku finančnih sredstev javni in transparentni.

Minister je omenil tudi Finsko, zato smo pod drobnogled vzeli to državo.

Vir podatkov: OECD (2021), Eurostat in https://knoema.com.


 

Nekatere značilnosti finskega zdravstvenega sistema


Po podatkih Eurostata je Finska po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev šesta v Evropi – pred njo so, od vrha navzdol, Portugalska, ki daleč presega vse z okoli 280, nato Irska, Nizozemska, Avstrija, in Francija. Slovenija se giba okoli spodnje četrtine, približno 17 mest za Finsko.

Najnovejše poročilo OECD o razmerju števila družinskih zdravnikov do 1000 prebivalcev sicer navaja, da ima Finska manj zdravnikov od evropskega povprečja (EU27: 3,8 napram finskim 3,2), a naj bi bili najnovejši podatki iz 2014. Finska ima največ medicinskih sester v Evropi, a pri tem je uspešna tudi Slovenija: Težave so pri družinskih zdravnikih.

Finske občine so sistem primarnega zdravstva zamenjale za t. i. sistem družinskega zdravstva, kjer je vsak družinski zdravnik odgovoren za približno 2000 bolnikov, in sicer s ciljem, da lahko bolnik do svojega zdravnika pride v roku 3 dni od kontaktiranja ustanove, v kolikor rešitev ne more biti dosežena prek telefona. V roku treh tednov mora prejeti evalvacijo zdravstvenega stanja; zakonsko določen je tudi dopusten rok, v kolikor termina za pregled še ne more dobiti. Sistem naj bi bil uspešen.

"Dvoživke" tudi na Finskem


Predvsem v mestih imajo mnogi zdravniki in psihoterapevti tudi zasebne storitve, a le 8 % finskih zdravnikov živi v celoti od tovrstnega dela. Ima pa okoli tretjina vseh zdravnikov še zasebno ambulanto – poleg dela v bolnišnici ali zdravstvenem zavodu. Večina zasebnikov dela v skupinskih zavodih.

Zunaj-bolnišnično obravnavo omogočajo tudi delodajalske in zasebne zdravstvene enote, saj so delodajalci primorani organizirati zdravstveno oskrbo zaposlenih – mnogo večjih podjetij ima lastne zdravstvene enote, včasih pa plačujejo zdravstvene storitve zavodom, ki si jih lastijo občine. Zdravnikom, ki imajo tudi zasebne ambulante, je omogočeno povračilo stroškov po sistemu plačila po storitvah (angl. fee-for-pay). Račun za obisk pri zasebniku Fincem tako pokrije državna zavarovalnica, medtem ko je v Sloveniji zasebno zdravstvo samoplačniško (z izjemo koncesionarjev), povračilo stroškov pri državni zavarovalnici pa Slovenci lahko koristijo le za zdravstveno obravnavo v tujini.

Finci so sicer tudi manjši porabniki zdravstvenih storitev – tako po bolnišničnih in zunajbolnišničnih obravnavah – Slovenci pa smo nekje okoli povprečja EU, ki se giba okrog 6,7 pregledov na posameznika. Zanimivo je, da so po podatkih OECD Finci v letu 2020 v primerjavi z 2019 bistveno povečali porabo za preventivne zdravstvene storitve, medtem pa se slovenske številke niso znatno spremenile.

Pomembna razlika med Finsko in Slovenijo, oz. EU nasploh je njihov nizek delež bolnišničnih obravnav v vseh stroških bolnišnic – in večji delež zunajbolnišničnih: Očitno se Finska trudi, da bi s preventivno zdravstveno organizacijo čim več bolnikov ohranilo izven bolnišnic.

Financiranje zdravstva


Finsko javno zdravstvo se financira predvsem prek občinskih in državnih prispevkov, delež državnega kritja občinskih stroškov pa določa velikost prebivalstva, starostna struktura in smrtnost v posamični občini. V 2019 je Finska 9,2 % BDP porabila za zdravstvo, kar jo, tako kot Slovenijo (s približno 8,5 % v istem letu), kljub rasti uvršča pod povprečje EU (9,9%).

Finska poraba za zdravstvo je sicer med 2013 in 2019 rastla bistveno počasneje v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Več kot petina sredstev je bila v 2019 zasebnih – večinoma doplačil "iz žepa", saj (tudi) Finska pozna določene vrste doplačil. Doplačila so precej pogosta, predvsem pri občinskih zdravstvenih zavodih, zakonsko pa je določenih nekaj izjem, kot je primarno zdravstvo za otroke.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je v celoti zdravstvene porabe imelo delež okrog 5 %. Po ocenah OECD delodajalsko zdravstvo omogoča paralelni sistem, ki pripomore k hitrejši obravnavi in dostopnosti brez doplačil, občinsko zdravstvo pa ima težave s čakalnimi dobami in pogostejša doplačila.

Po zadnjih podatkih ZZZS iz 2019 je v Sloveniji delež zasebnih (27 %) oz. javnih virov od vseh v zdravstvu primerljiv s povprečjem EU, le nekoliko nižji. Izrazito pa izstopamo po deležu, ki ga izmed javnih virov pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ): Drugače rečeno, v primerjavi s povprečjem EU zelo malo pokrijemo iz proračuna in torej bistveno več z viri OZZ. Nazadnje pa napram EU precej večji delež stroškov za zdravila pokrijemo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem.

Vir podatkov: Letno poročilo ZZZS.


 

Skupina zdravstvo.si je pred 4 leti predstavila svoje temeljne pogoje za ureditev slovenskega zdravstva, kjer je v primerjavi slovenskega zdravstva z evropskim izpostavila prosto izbiro zdravnika, konkuriranje javnih zdravstvenih zavodov z zasebnimi ter bolnikovo pravico do pravočasne in kakovostne obravnave. Tudi danes opozarjajo na razlikovanje med državnim in javnim zdravstvom, pri čemer se državno zavezuje k monopolu državnega zdravstvenega izvajalca, javno pa dostopnosti in potrebam bolnika.

Javno-zasebno sodelovanje in digitalizacija


Čeprav naj bi se po podatkih Eurostata neizpolnjene potrebe bolnikov zmanjševale, se mnogo držav sooča s težavami, povezanimi s čakalnimi dobami ali pomanjkanjem določenega zdravstvenega kadra. Prav tako je čakalne dobe pandemija še podaljšala praktično povsod.

Zdravstveni sistemi so pod pritiskom zaradi demografskih sprememb in vse višjih stroškov, ki so s tem povezani. Na Finskem so se te težave lotili tudi s sistematično digitalizacijo, država je tako med vodilnimi na področju digitalizacije storitev. Leta 2014 je sprejela strategijo zdravstvenega varstva, ki naj bi omogočala sistematičen razvoj delovnega okolja zdravstvenega sektorja in zagotavljala njegovo konkurenčnost ter gospodarsko rast, kot je v 2021 pisal Siol

Pri tem so tri ministrstva določila ukrepe na številnih področjih, med drugim: nove oblike javno-zasebnega sodelovanja, spremembe financiranja, krepitve kompetenčne baze, raziskovalne infrastrukture in komercializacijo rezultatov raziskav.

Finski nacionalni portal KANTA je platforma, ki državljanom omogoča digitalni vpogled v zdravstvene podatke oz. storitve, uporabljajo pa jih tudi izvajalci socialnega in zdravstvenega varstva. Je tudi baza, kamor zdravstveni delavci – tako zasebni kot javni – shranjujejo kartoteke pacientov in izdajajo recepte. Tudi državljani lahko pregledujejo svoje zdravstvene kartoteke in upravljajo soglasja ali recepte ter dodajajo podatke.

Loredan je s 1. oktobrom sicer ustanovil tudi strateški svet, ki bo pripravil predlog okvirnih sprememb za prenovo zdravstvenega sistema, med drugim na področju digitalizacije in financiranja zdravstva.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike