Slovenija po številu zdravnikov bistveno pod povprečjem EU

Slovenija ima po podatkih OECD 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, kar je manj od povprečja držav članic EU, ki znaša 4,2 zdravnika. Naša država torej ostaja podpovprečna, tudi rast števila zdravnikov pa še ne pomeni nujno izboljšanja dostopnosti zdravstvenih storitev, so na novinarski konferenci opozorili v Koordinaciji zdravniških organizacij.

Dolgoročne posledice odhoda strokovnjakov

Prebivalstvo se stara, narašča breme kroničnih bolezni, število obravnav pa raste hitreje kot število zdravnikov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v zadnjem letu število obravnav na primarni ravni povečalo za približno 15 odstotkov, število specialističnih stikov pa za približno osem odstotkov, so navedli v koordinaciji, ki med drugim združuje zdravniški sindikat Fides, Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Na drugi strani medicina »ni industrijska proizvodnja kadra«. Povečanje vpisnih mest ne rešuje problema, če niso zagotovljeni ustrezni mentorji, klinični oddelki in učne baze. »Odhod izkušenih zdravnikov pomeni izgubo mentorjev in nosilcev znanja, kar ima dolgoročne posledice za kakovost sistema,« opominjajo v koordinaciji. V zadnjih mesecih je sicer med drugim odmeval tudi odhod več vrhunskih strokovnjakov z edinega kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo.

Poenostavljeno prelaganje krivde na zdravnike

V koordinaciji po nedavni odločitvi ustavnega sodišča glede ureditve opravljanja zdravstvene dejavnosti in položaja izvajalcev v javni mreži pričakujejo jasno in sodobno opredelitev javnega zdravstva. »Javno zdravstvo ni vprašanje lastništva izvajalcev, temveč načina financiranja, dostopnosti in javnega nadzora,« so poudarili. Trenutna ureditev zaradi centraliziranega upravljanja denarja in omejene prilagodljivosti izvajalcev zmanjšuje odzivnost sistema. V koordinaciji zato pričakujejo, da se bi sistem učinkovito odzival na potrebe pacientov, ki pa morajo obenem imeti pravico do izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Ne nazadnje zdravniške organizacije pozivajo tudi k odgovorni, argumentirani in spoštljivi javni razpravi o prihodnosti zdravstva. Kot ugotavljajo, se ta zlasti v predvolilnem obdobju »vse pogosteje reducira na poenostavljene ocene in iskanje krivcev, pri čemer se odgovornost za sistemske težave neupravičeno prelaga na zdravnike«.