Ameriške zasebne univerze MIT, Stanford in Harvard so po 2020 QS World University Rankings tri najboljše univerze na svetu.
Evropa ima med deset najboljših štiri univerze in sicer univerzo Oxford (4.), Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo (6.), Univerzaov Cambridgeu (7.), UCL (8.), Imperialni kolidž v Londonu (9.) in švicarski EPFL (10.)
Če odštejemo Veliko Britanijo, je najvišje uvrščena univerza v Evropski uniji Univerza za tehnologijo Delft (Nizozemska), šele na 50. mestu.
Najvišje rangirana slovenska univerza, Univerza v Ljubljani, je šele med 591. in 600. mestom med svetovnimi univerzami. Zelo nizko, na 248. mestu, je tudi znotraj evropskih univerz.
Prvih 12 (klik za povečavo)
Največja in najstarejša slovenska univerza, Univerza v Ljubljani, letos praznuje 100 letnico ustanovitve. Regent Aleksander je 23. julija 1919 podpisal v beograjskem parlamentu sprejeti »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.« S tem je Ljubljana dobila univerzo s štirimi fakultetami: pravno, filozofsko, medicinsko in teološko.
Danes Univerza v Ljubljani s 38.762 študenti in 3.833 profesorji, ki delujejo na 23 fakultetah in treh akademijah, sodi med največje na svetu. Žal pa tudi ne med najkvalitetnejše.
Po kriterijih, ki jih uporablja QS svetovni rejting univerz, je na svetu vsaj 591 univerz, ki svojim študentom zagotavljajo kakovostnejše izobraževanje in katerih znanstveni dosežki so generalno gledano na višjem nivoju od največje slovenske javne univerze.
Kot kaže spodnji graf, se uvrstitev ljubljanske univerze glede na svetovno konkurenco v zadnjih letih popravlja. Najnižje je bila ovrednotena v minulih dveh letih, ko je bila razvrščena med 651. in 700. mestom.
[caption id="attachment_215577" align="aligncenter" width="660"] Uvrstitev Univerze v Ljubljani v svetovni konkurenci skozi leta.[/caption]
QS svetovni rejting univerz rangira 1000 univerz iz 82 različnih držav. Analizira jih po kriterijih raziskovalnega vpliva, akademskih dosežkov, internacionalizacije, razmerju med študenti in profesorji, zaposlitvenem statusu diplomantov in učnem procesu
[caption id="attachment_215586" align="alignright" width="350"] Drugih 13 - klik za povečavo[/caption]
Glede na programe na ljubljanski univerzi so v svetovnem merilu najvišje področja fizike in astronomije (med 201 in 250) najnižje pa umetnostne in humanistične vede ter družbene vede in management (med 401-450).
Druge slovenske univerze so uvrščene še nižje od ljubljanske. Univerza v Mariboru med 751. in 800. mestom, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici pa nista med 1000 najboljših univerz na svetu.
V svetovni špici ameriške in britanske univerze
Na lestvici sicer najvišje kotirajo ameriške in britanske univerze, dve med desetimi pa ima tudi Švica. Med deset je sicer pet zasebnih in pet javnih univerz - slednje prispeva Velika Britanija. Prve tri so ameriške zasebne univerze.
Prva Francoska univerza, pariška PSL, je na 53. mestu, prva nemška, Tehnična univerza v Münchnu pa na 55. mestu.
S slovenskim narodom zgodovinsko povezani Univerzi na Dunaju in Gradcu sta na 154., oziroma na 541.-551. mestu. Najboljša madžarska univerza, Univerza v Szegedu,501. do 510. mestu, italijanska Politecnico de Milano je 149., Univerza v Zagrebu med 751. in 800. mestom, Univerza v Beogradu pa med 801. in 1000. mestom.
Med tehno in osebnimi negativizmi nekaterih univerzitetnikov - Smo v državi, kjer je v SAZU na prvem mestu kot prvi častni član SAZU tov. Tito, drugi je tov. Edvard Kardelj, oba leta 1949, mdtem ko je redni član SAZU tov. Boris Kidrič in dosmrtni podpredsednik SAZU je tov. Boris Ziherl. Če so univerzitetniki, vsaj nekateri, r5es na svetovni lestvici univerz vse nižje, vsaj za Ljubljano velja, da se nekateri predavatelji obnašajo kot navadne pocestne barabe in kvečjemu kot paranoidni policijski kverulanti ali policajšpiclji, ki ne priznajo niti umetniške osebnosti ali intelektualne svobode, se pa »klerikalizirano« mrdajo in zakrknjenci delujejo skrajno škodljivo, a somobenem uspešni. Taka je tudi negativna podoba nekaterih univerzitetnikov. In vsiu taki so nacionalnega pomena. Odgovarjajo z – molkom.
Ali smo sposobni ugotoviti korelacijo med rektorji in kakšno mesto je imela Univerza v Ljubljani? Dokazano je, da je vedno padala na lestvicah, če so jo vodili družboslovci in/ali rektorji, ki so prišli iz naravoslovnih fakultet pa so imeli partijsko podporo ( nevidno po Bavconu).
Nek moj pokojni nekoliko starejši drag prijatelj se je, sem pozabil kako in zakaj, v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja znašel med študenti takratne ljubjanske univerze, ki so imeli to srečo, da so bili v okviru izmenjave študentov poslani na Švedsko.
V glavnem je šlo za športno zabavno druženje s švedskimi študenti, med katerimi je bil tudi švedski princ in poznejši švedski kralj.
Ta princ oziroma kasnejši švedski kralj je bil enak med enakimi in je naredil nanj tako veličasten vtis, da je v nekem krogu, v katerem se ne bi smel, spozabil ter rekel, če so princi in kralji vsaj malo podobni švedskemu princu, potem je pa takoj za kraljevino.
Seveda je je bil takoj izključen iz ljubljanske univerze in je moral, če je hotel priti do svojega poklica, presedlati na zagrebško univerzo, za kar je bil takratni slovenski ljudski oblasti hvaležen do smrti.
Ne samo ta moj prijatelj, tudi mnogi drugi, ki so takrat študirali na zagrebški univerzi, so mi pripovedovali, koliko boljša je zagrebška od ljubljanske univerze in da na zagrebški univerzi profesorji niso nikoli nehali biti gospodje profesorji, kar za ljubljansko ni mogoče reči, saj so bili mnogi povišani v profesorje takoj, ko so si upali priti iz hoste, da sami niso vedeli, zakaj in kako.
Glede na visok svetovni rejting Pikalove javne osnovne šole se mi zdi, da je ljubljanska univerza še previsoko umeščena na lestvici najboljših univerz na svetu in v Evropi.
Lepo vas prosim, katera univerza, ki ima vsaj kanček ponosa, pa ima tako Fakulteto za družbene vede, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za socialno delo, ki že tako neumne ljudi še bolj poneumljajo.
O ostalih 800 ali 900 visokošolskih programih, ki jih nihče ne potrebuje in ki ustvarjajo diplomirane bedake , sploh ne bom govoril.
Seveda so izjeme med slovenskimi univerzami in fakultetami, ki so pa zanemarljive glede na splošen vtis.
Uvrstitev Univerze v Ljubljani v svetovni konkurenci skozi leta.[/caption]
Drugih 13 - klik za povečavo[/caption]
5 komentarjev
vladimir_gajsek
Med tehno in osebnimi negativizmi nekaterih univerzitetnikov - Smo v državi, kjer je v SAZU na prvem mestu kot prvi častni član SAZU tov. Tito, drugi je tov. Edvard Kardelj, oba leta 1949, mdtem ko je redni član SAZU tov. Boris Kidrič in dosmrtni podpredsednik SAZU je tov. Boris Ziherl. Če so univerzitetniki, vsaj nekateri, r5es na svetovni lestvici univerz vse nižje, vsaj za Ljubljano velja, da se nekateri predavatelji obnašajo kot navadne pocestne barabe in kvečjemu kot paranoidni policijski kverulanti ali policajšpiclji, ki ne priznajo niti umetniške osebnosti ali intelektualne svobode, se pa »klerikalizirano« mrdajo in zakrknjenci delujejo skrajno škodljivo, a somobenem uspešni. Taka je tudi negativna podoba nekaterih univerzitetnikov. In vsiu taki so nacionalnega pomena. Odgovarjajo z – molkom.
Sprehajalec
Ali smo sposobni ugotoviti korelacijo med rektorji in kakšno mesto je imela Univerza v Ljubljani? Dokazano je, da je vedno padala na lestvicah, če so jo vodili družboslovci in/ali rektorji, ki so prišli iz naravoslovnih fakultet pa so imeli partijsko podporo ( nevidno po Bavconu).
IgorP
Slovenec kremenit
Kje si pa ti študiral?????
MEFISTO
Nek moj pokojni nekoliko starejši drag prijatelj se je, sem pozabil kako in zakaj, v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja znašel med študenti takratne ljubjanske univerze, ki so imeli to srečo, da so bili v okviru izmenjave študentov poslani na Švedsko.
V glavnem je šlo za športno zabavno druženje s švedskimi študenti, med katerimi je bil tudi švedski princ in poznejši švedski kralj.
Ta princ oziroma kasnejši švedski kralj je bil enak med enakimi in je naredil nanj tako veličasten vtis, da je v nekem krogu, v katerem se ne bi smel, spozabil ter rekel, če so princi in kralji vsaj malo podobni švedskemu princu, potem je pa takoj za kraljevino.
Seveda je je bil takoj izključen iz ljubljanske univerze in je moral, če je hotel priti do svojega poklica, presedlati na zagrebško univerzo, za kar je bil takratni slovenski ljudski oblasti hvaležen do smrti.
Ne samo ta moj prijatelj, tudi mnogi drugi, ki so takrat študirali na zagrebški univerzi, so mi pripovedovali, koliko boljša je zagrebška od ljubljanske univerze in da na zagrebški univerzi profesorji niso nikoli nehali biti gospodje profesorji, kar za ljubljansko ni mogoče reči, saj so bili mnogi povišani v profesorje takoj, ko so si upali priti iz hoste, da sami niso vedeli, zakaj in kako.
MEFISTO
Glede na visok svetovni rejting Pikalove javne osnovne šole se mi zdi, da je ljubljanska univerza še previsoko umeščena na lestvici najboljših univerz na svetu in v Evropi.
Lepo vas prosim, katera univerza, ki ima vsaj kanček ponosa, pa ima tako Fakulteto za družbene vede, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za socialno delo, ki že tako neumne ljudi še bolj poneumljajo.
O ostalih 800 ali 900 visokošolskih programih, ki jih nihče ne potrebuje in ki ustvarjajo diplomirane bedake , sploh ne bom govoril.
Seveda so izjeme med slovenskimi univerzami in fakultetami, ki so pa zanemarljive glede na splošen vtis.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.