Mag. Stane Merše: Če želimo iti v zeleni prehod, moramo zmanjšati potrebe po energiji (1. del)

Cene goriva dosegajo rekordne ravni, napovedane so že prve podražitve na položnicah za električno energijo in ogrevanje. Evropa je v energetski krizi, ki jo občutimo tudi državljani. O tem, kako močno nas bo udarila, kakšne bodo posledice in kateri so možni ukrepi na strani vsakega državljana oz. gospodinjstva, smo v prvem delu intervjuja med drugim govorili s Stanetom Meršetom, vodjo Centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan.

Mag. Stane Merše je strokovnjak za področja energetike, proizvodnje in rabe energije ter njunih vplivov na okolje. Med glavnimi področji njegovega dela je načrtovanje v energetiki, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, modeliranje in optimizacija energetskih procesov ter soproizvodnja toplote in električne energije.

Kaj je po vaši oceni Evropo pripeljalo v to energetsko krizo?

Menim, da gre najprej za izreden pojav po pandemiji. Ponoven zagon gospodarstva se odraža v povečevani rabi energije, predvsem zemeljskega plina, še posebej v Aziji, a tudi v Evropi.

V Aziji so cene utekočinjenega plina (ki je alternativa zemeljskemu plinu, ki ga dovažamo z ladjami) višje, zato je večina teh ladijskih transportov šla v Azijo. Skladišča plina v Evropi so bolj prazna, kot običajno v tem času, znižala se je proizvodnja zemeljskega plina v Evropi, zaradi postopnega opuščanja premoga pa se povečuje tudi proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina, še posebej v Nemčiji. Skratka gre za sklop več dejavnikov.

Kako dolga bo kriza in kakšen je vpliv izgradnje Severnega toka 2 ter ali gre morda še za kakšno politično igro bomo še videli, ta hip pa povpraševanje in presega trenutno ponudbo v Evropi in v Aziji, zato se posledično cene višajo. Ob tem se jasno kaže velika ranljivost Evropske unije, ki nima dovolj lastnih virov in je zelo odvisna od uvoza fosilnih energentov.

Slovenija zaenkrat ni sprejela nobenih pomembnejših ukrepov za blažitev krize. Menite, da je ravnala ustrezno?

Če govorimo o gospodinjstvih, ta z višjimi cenami zaenkrat večinoma še niso bila soočena. Razen nekaj manjših podražitev cen zemeljskega plina in napovedi Petrola za dvig cen električne energije v decembru, večjega vala podražitev še ni opaziti. Je pa manjši ponudnik odpovedal pogodbe odjemalcem, ker jim ni bil več sposoben zagotoviti električne energije po pogodbeni ceni. Večina ponudnikov je očitno energijo zakupila dolgoročno oz. ob pravem času, tako da bi do večjih sprememb lahko prišlo šele v prihodnjem letu, če bi kriza še trajala. Morda se bodo določene težave pojavile pri cenah daljinske toplote, vendar tudi tu vlada aktivno išče rešitve. Podobne so razmere v industriji, kjer je posebej na udaru energetsko intenzivna industrija, z višjim deležem stroškov za energijo.

Evropska komisija je podala jasne smernice glede možnih ukrepov za blaženje krize, poleg predvsem določenih davčnih oprostitev predlagajo predvsem ukrepe za najbolj ranljive, ki bodo v tej krizi najbolj izpostavljeni. Tem država lahko občutneje finančno pomaga, z manj sredstvi pa lahko doseže večje učinke, kot če uvaja oprostitve vsem odjemalcem, kar vlada že načrtuje. Je pa potrebno te ukrepe skrbno pripraviti, da bodo zares dosegli najbolj ranljive. Se pa razprava glede ukrepov intenzivno nadaljuje tudi na evropski ravni.

Kako dolga bo ta kriza?

Težko rečem. Gotovo bodo cene na energetskih trgih to zimo izredno visoke, zaenkrat pa kaže, da bi se lahko v sredini prihodnjega leta znižale, vendar bodo gotovo ostale na višji ravni, kot so bile v zadnjem letu. Je pa to odvisno od mnogih dejavnikov, zato je izredno težko natančno napovedati.

Kako se povprečen potrošnik lahko pripravi oz. sedaj že ukrepa ob podražitvah, za katere ni jasno, kako dolgo bodo trajale?

Najprej je dobro, da pregledamo, kakšna je naša pogodba za dobavo električne energije ali zemeljskega plina in spremljamo pogoje pri drugih ponudnikih na trgu. Če bo prišlo do dvigovanja cen, imamo vedno možnost zamenjave dobavitelja s tistim, ki bo manj ali sploh ne dražil, kar so nekateri že napovedali. Zamenjava dobavitelja je hitra in enostavna, razen če nismo s pogodbo vezani za določeno časovno obdobje.

Drugi najbolj smiseln ukrep pa je, da pogledamo, koliko in zakaj porabljamo energijo in ali lahko rabo kje zmanjšamo. Če zmanjšamo porabo energije za 5, 10, 20 %, nas bodo podražitve, ki se srednjeročno zagotovo obetajo, bistveno manj prizadele. Največji strošek je zagotovo ogrevanje, kjer s skrbnim upravljanjem temperature v prostorih lahko poskrbimo, da ta ni previsoka. Že ob stopinji manj v prostoru znižamo rabo energije za ogrevanje za okrog pet odstotkov. To najlažje dosežemo z uporabo  termostatskih ventilov na radiatorjih ter si hkrati zagotovimo želeno temperaturo v posameznem prostoru brez nepotrebnih odpiranj oken, prihranki pa so podobni.

Učinkovita reverzibilna klimatska naprava je lahko učinkovit in poceni vir toplote predvsem v prehodnem obdobju, če pa z elektriko grejemo toplo vodo, pa tudi tu lahko znižamo temperaturo grelnika, oziroma vklopimo grelnik takrat, ko ga zares potrebujemo, idealno v času nižje tarife. Z zamenjavo klasičnih žarnic z LED svetilkami se bo raba električne energije za razsvetljavo zmanjšala do desetkrat, nakup take žarnice pa se nam povrne že prej kot v enem letu, saj že z eno na leto prihranimo več kot pet evrov.

Drugi ukrepi so zahtevnejši in dolgoročnejši, kot je izolacija stavb, zamenjava oken, zamenjava starega ogrevalnega sistema z učinkovitejšim in po možnosti na obnovljive vire energije, ali pa lastna sončna elektrarna, kar bo ob višjih cenah energije še bistveno bolj smiselno in ekonomsko upravičeno, kot je že danes.

Kaj je trenutno najcenejši in najbolj energetsko učinkovit vir ogrevanja pri nas?

Če gledamo vir, je najcenejša lesna biomasa, je pa pomembno, da je ta suha in da se kuri v učinkovitih in kvalitetnih kuriščih, saj tako povzročamo bistveno manj emisij delcev in drugih onesnaževal zraka. Sledi toplotna črpalka, če je ta učinkovita in če je hiša ustrezno izolirana, da je njeno delovanje zares učinkovito in posledično raba električne energije majhna. Sledita zemeljski plin in daljinska toplota - je pa to vir, pri katerem ljudje nimajo možnosti izbire in mora za konkurenčnost oskrbe poskrbeti dobavitelj.

Najdražja vira sta kurilno olje in utekočinjen naftni plin, ki kot fosilna vira zagotovo nimata prihodnosti in je zamenjava vira v tem primeru najbolj smiselna. Sicer pa bolj kot je stavba učinkovita, manj pomembno je, kateri vir uporabljamo. Dolgoročno bomo vsi morali preiti na obnovljive vire.

Kdor za zviševanje cen krivi zeleni prehod, zavaja

Krizo še poglabljajo cene emisijskih kuponov – bi ta kriza lahko zaustavila zeleni prehod EU? 

Sam menim, da zeleni prehod ni glavni generator te krize, čeprav v manjši meri povezana tudi s prehodom iz premoga na zemeljski plin. Kdor za zviševanje cen krivi zeleni prehod, zavaja. Z višanjem cen energije se še povečuje konkurenčnost zelenih tehnologij, saj se marsikateri ukrep bolj izplača, obnovljivi viri pa postajajo še veliko bolj konkurenčni.

Pri emisijskih kuponih je šlo za verižni efekt. Povečano povpraševanje in dvig cen zemeljskega plin je ponovno spodbudilo rabo premoga, večja uporaba premoga v Evropi je povzročila večje emisije CO2 in posledično povečala povpraševanje ter cene emisijskih kuponov, rezultat vsega pa je dvig cen električne energije.

Pomembna konkurenčna prednost evropske industrije je njena bistveno večja energetska učinkovitost v primerjavi z ostalimi velesilami, kar je glede na veliko uvozno odvisnost in višje cene energije bistveno. Hkrati pa je energija, ki je ne rabimo, največji ter najbolj čist in okolju prijazen vir energije, ukrepi in storitve na tem področju pa zagotavljajo veliko število kvalitetnih domačih delovnih mest.

Torej se bomo morali kratkoročno navaditi na višje cene elektrike, ki bodo dolgoročno padale?

Ja, zelo verjetno. Ključno sporočilo pa je tudi to, da če želimo iti v zeleni prehod, moramo zmanjšati potrebe po energiji. Toliko energije, kot je porabimo danes iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih virov, ne moremo zagotoviti na konkurenčen in okolju prijazen način. Energetska učinkovitost na prvem mestu je ključno sporočilo Evropske komisije, realne cene električne energije pa so samo še dodatni pospešek za ta zeleni prehod, saj so bile tržne cene električne energije v preteklih letih zaradi presežkov proizvodnih kapacitet v Evropi precej nižje od realnih stroškov novih proizvodnih kapacitet.

Pomembna konkurenčna prednost evropske industrije je njena bistveno večja energetska učinkovitost v primerjavi z ostalimi velesilami, kar je glede na veliko uvozno odvisnost in višje cene energije bistveno.

A tudi to pomeni višje stroške.

Ja, cene elektrike bodo višje, vendar verjetno predvsem v določenih časovnih obdobjih in bodo predvsem odvisne od razpoložljivosti cenejše proizvodnje iz obnovljivih virov energije, predvsem sonca in vetra. Če si predstavljamo, da bo sončne energije vedno več, to pomeni, da bodo poleti, ko bo te energije dovolj ali celo preveč, cene električne energije precej nizke. Medtem ko pozimi, ko bomo več energije potrebovali za ogrevanje, sončne energije pa je bistveno manj, bo cena zagotovo višja. Zato lahko pričakujemo sezonski vpliv, hkrati pa se bodo verjetno pojavljale razlike med cenami po urah, višje bodo predvsem v jutranjem ali v večernem času.

Uporabniki bodo tako spodbujeni k večji prožnosti in prilagajanju, da bodo v obdobjih visokih cen porabili manj energije in porabo prerazporedili na obdobja, ko bodo cene nizke. Aktivna vloga odjemalcev bo z zelenim prehodom mnogo večja, s podporo digitalizacije pa bo to za uporabnike veliko bolj prijazno in enostavno. Konkretno, ko se bomo z električnim avtomobilom popoldne vrnili domov, se bo pametna hišna polnilnica sama odločila, kdaj naj polni baterijo, da bo ta do jutra polna, strošek polnjenja pa glede na cene energije in naša druge porabnike čim manjši. Torej bomo bistveno bolj kot danes lahko vplivali na naše stroške, še posebej, če bomo imeli tudi lasten vir električne energije – npr. sončno elektrarno.

Se bo treba zato dolgoročno odpovedati udobju?

Menim, da z uporabo učinkovitih energetskih tehnologije lahko ohranimo ali celo izboljšamo kvaliteto našega bivanja, saj ga lahko dosežemo z bistveno nižjo rabo energije. Nizkoenergijska hiša porabi do 10-krat manj toplote kot naše hiše iz osemdesetih let. S toplotno črpalko porabimo vsaj trikrat manj električne energije za ogrevanje, rabe gospodinjskih aparatov so se v zadnjih 20 letih vsaj prepolovile in še bi lahko našteval. Učinkovite tehnologije nam bodo omogočile precej normalno življenje, spremeniti pa bomo morali nezdrave vedenjske vzorce, potrošništvo, se odpovedati nakupu stvari, ki jih ne potrebujemo, ki nam služijo samo nekaj mesecev ali leto, potem pa končajo v naših smeteh, kot na primer prepoceni oblačila.

Bolje je, da se usmerimo v vzdržno, krožno gospodarstvo, kjer bodo izdelki zdržali dlje časa in se jih bo dalo popraviti. Na ta način bomo prihranili ogromno energije za proizvodnjo teh izdelkov. Tukaj je potrebna miselna sprememba, da ne bomo kupovali hrane, ki je prepotovala cel svet, ali pa da ne zavržemo tretjino hrane. Marsikaj lahko naredimo tudi pri naših prevozih, kjer upam, da bomo vendarle uspeli zagotoviti bolj dostopen in učinkovit javni prevoz. Se namesto v avto za pot na delo usedli na udoben vlak, na poti kaj prebrali, se pogovorili, razmislili, ne pa stali v koloni na avtocesti in izgubljali potrpljenje in energijo.

To so spremembe, kjer težko rečemo, da je to izguba udobja. Če bomo v miru potovali morda deset minut več, ne moremo govoriti o izgubi udobja, ampak o bolj racionalnih odločitvah, ki bodo povečale kvaliteto našega življena. Morda si bomo avto delili še s kom, saj se mu zaradi razpršene poselitve v Sloveniji marsikje ne bomo mogli odpovedati, s tem pa prihranili pri stroških in se morda še bolj povezali. Menim, da nam mladina že daje zgled, da je marsikaj možno, več težav vidim pri nas starejših, ki ostajamo ujeti v stare vedenjske vzorce.

Pri prehodu na elektriko se kažejo določena ozka grla pri dostopnosti redkih, a v sodobnih tehnologijah široko uporabnih kovin, vendar pa glede na hiter razvoj v kratkem pričakujem nove tehnološke rešitve, z uporabo materialov, ki so lahko dostopni in bistveno cenejši, se pa žal njihov razvoj ne spodbuja dovolj, pa tudi zavira, da ne bi prehitro prišle na trg in povzročile prevelikih pretresov ponudnikom uveljavljenih tehnologij, zato so tovrstni izgovori zelo prikladni. Najbolj tipičen primer je avtomobilska industrija, ki se še krčevito oklepa preživetih tehnologij, a jo bo konkurenca slej ko prej prisilila v spremembe – lep primer je proizvajalec Tesla.

Danes več okoljskih strokovnjakov ljudem priporoča, naj se v dobro okolja odločijo za manj otrok. Kako vi iz prakse gledate na take predloge oziroma koliko energetsko in okoljsko obremenjujoč je en dodaten Slovenec?

To vprašanje se mi zdi popolnoma neumestno, posebej v času, ko število Slovencev upada. Če so bile pretekle generacije sposobne preživeti v precej težjih razmerah, bi današnja generacija morala biti sposobne preživeti prej več otrok in to z manjšim vplivom na okolje. Nenazadnje tudi raba energije v gospodinjstvu ne narašča linearno s številom članov gospodinjstva, temveč se učinkovitost z večjim številom povečuje.

Dejstvo je, da bomo v zelenem prehodu potrebovali ljudi, ki bodo izobraženi, ki bodo znali upravljati s sodobnimi tehnologijami, in menim , da jih lahko sami najlažje usposobimo za to. Zato so prav naši otroci tisti, na katere stavimo pri zelenem prehodu, zelo težko bomo pritegnili izobražene ljudi iz drugih držav, kjer teh znanj ni, kjer tudi ni ustreznih izobraževalnih sistemov.

Tudi izziv globalne rasti prebivalstva je obvladljiv. Gre predvsem za vprašanje globalne pravičnosti, porazdelitve dobrin, kar je kompleksno vprašanje. Zagotovo pa za Slovenijo skrb za okolje ne more in ne sme biti izgovor ali razlog, da bi omejevali življenje in si s tem žagali vejo na kateri sedimo – kdo bo boljše poskrbel za nas, kot naši otroci in prav zaradi njih želimo ohraniti in jim zagotoviti čisto naravno okolje v Sloveniji.