Kubanska opozicija premierja Janšo in EU poziva k 11 ukrepom v pomoč demokratizaciji Kube

Foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Kubanska opozicija se je s posebnim pismom obrnila na predsednika slovenske vlade Janeza Janšo in Slovenijo kot predsedujočo Svetu Evropske unije. Po največjih protestih od komunistične revolucije leta 1959 letos julija so na mednarodno skupnost naslovili 11 konkretnih ukrepov, ki jih ta lahko sprejme v podporo kubanskemu ljudstvu.

Na Slovenijo se obračajo s posebno prošnjo, da bi vodila komisijo, ki bo bdela nad izvajanjem teh ukrepov. Kot so zapisali je pomembno, »da države, ki so trpele pod komunističnimi režimi, pokažejo solidarnost in podporo pri konkretnih zahtevah za izolacijo kubanskega režima in zaključijo 62 let trajajočo diktaturo, ki Kubancem preprečuje iskanje sreče v lastni državi.«

Na pomen na režim usmerjenih ukrepov je v primerjavi situacije na Kubi n v Venezueli opozorila tudi predstavnica španske ljudske stranke na obisku v Sloveniji, Maria Fuster, ki je v rednih stikih s predstavniki opozicij v obeh državah.

»Situacija na Kubi je resna. 11., 12. in 13. julija so se Kubanci podali na ulice z zahtevo po svobodi in koncu diktatorskega režima, ki je že vse od leta 1959 vsiljen našemu otoku. Tisoči so bili zatrti z nasiljem, na stotine jih še vedno čaka sojenje na sodiščih pod nadzorom režima, vsaj 10 ljudi je bilo ubitih. To je odgovor režima, ki ga vodita general Raul Castro in komunistična partija pod vodstvom Miguela Diaza-Canela. Pravo nekaznovano barbarstvo.«

Tako svoje pismo Janezu Janši kot predsedniku slovenske vlade in voditelju države, ki predseduje Svetu Evropske unije, začenjajo predstavniki kubanske opozicije pod vodstvom Krščanskega osvobodilnega gibanja, ki predstavlja jedro opozicijskega gibanja na Kubi že vse od svoje ustanovitve leta 1988.

Po julijskih protestih in eskalaciji represije s strani režima začenjajo mednarodno pobudo za izolacijo vodilnih ljudi kubanskega režima. V ta namen so pripravili enajst konkretnih korakov, s katerimi lahko mednarodna skupnost, posebej še Evropska unija, izkaže solidarnost s Kubanci in pritisne na njihov zatiralski režim.



Omenjenih 11 ukrepov primerjajo s tistimi, ki jih je svet uvedel proti režimu apartheida, ki je vladal v Južni Afriki. Ukrepe naj bi izvajali dokler »oblast ne izpusti vseh, ki so bili zaprti med mirnimi demonstracijami in političnih zapornikov ter omogoči svobodne in večstrankarske volitve.« Ukrepi, ki jih predlagajo, so:

  1. Izključitev kubanskega režima iz sodelovanja na vseh mednarodnih forumih, srečanjih in dogodkih.

  2. Svet Združenih narodov za človekove pravice naj izvede preiskavo kršitev človekovih pravic na Kubi in jih obsodi.

  3. Suspenz vseh ekonomskih in vojaških dogovorov s Kubanskim režimom, kot je denimo Dogovor med EU in Kubo o sodelovanju.

  4. Kubanskemu režimu onemogočiti dostop do kreditov.

  5. Odvračanje tujih investicij in turizma na Kubo.

  6. Bojkot vseh izdelkov izvoženih s Kube, ki so neposredno ali posredno povezani s tiranijo kubanskega režima

  7. Vzpostaviti embargo nad prodajo orožja in opreme za represijo na Kubo.

  8. Izključitev Kube iz vseh mednarodnih športnih, kulturnih in akademskih dogodkov.

  9. Odpraviti oz. ne podeliti vstopnih viz za pripadnike vojaške hunte in njihove sorodnike, člane kubanske komunistične parije in člane vseh organizacij in institucij, ki sodelujejo pri zatiralskih akcijah.

  10. Humanitarno pomoč uporabiti za solidarnost s kubanskim ljudstvom in izolacijo režima.

  11. Ustvariti mednarodno komisijo, ki bo bdela nad izpolnjevanjem teh in morebitnih drugih ukrepov za podporo demokraciji na Kubi.




Evropsko unijo tudi prosijo, da prepozna kubansko komunistično partijo kot segregacijsko in represivno organizacijo, ki svojo arbitrarno moč vsiljuje z nasiljem nad kubansko družbo, tako kot so pred leti prepoznali nacionalistično stranko, ki je v Južni Afriki izvajala apartheid.

S posebno prošnjo se obračajo na Slovenijo, kot nekdanjo komunistično državo in predsedujočo Svetu Evropske unije, da bi vodili komisijo za podporo demokraciji na Kubi ter se zahvaljujejo za podporo, ki jo lahko ponudimo Kubancem v boju za demokracijo.

Na primeru Venezuele se vidi, da ciljni ukrepi zoper režim delujejo bolje kot splošne omejitve za državo. Caracas morda že jeseni v rokah opozicije


Na probleme Kubancev je te dni opozorila tudi predstavnica španske ljudske stranke Maria Fuster, ki je bila te dni na obisku v Sloveniji in ima redne stike s predstavniki opozicije tako na Kubi kot v Venezueli.

»Problem kubanskega embarga je, da je splošen in omejuje vse Kubance. V primeru Venezuele so ukrepi ciljani neposredno na predstavnike vladajoče nomenklature. Bogastva in svobode, ki ju uživajo na račun ljudstva, ki ju zatirajo venezuelski vladajoči razred ne more koristiti na tujem, saj je tam njihovo premoženje zamrznjeno, ne dobijo vstopne vize, kreditov ipd., medtem ko kubanski vladajoči razred to še vedno lahko uživa.«

Prav zato je venezuelska oblast pod bistveno večjim pritiskom kot kubanska. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami se je z opozicijo prisiljena dogovarjati za izvedbo kolikor toliko poštenih volitev in po dolgem času se odpira možnost, da bi vodenje glavnega mesta Caracasa po volitvah lahko prevzela opozicija.

Kot ocenjuje Fusterjeva, je zato možnost za demokratizacijo v Venezueli bistveno boljša kot na Kubi. Delno zaradi boljše organiziranosti opozicije in krajšega trajanja diktature, delno pa tudi zaradi tega, ker je podobne ukrepe kot v Venezueli s strani mednarodne skupnosti potrebno šele implementirati.

»Naša naloga ni, da drugim državam vsiljujemo demokracijo. Vendar pa smo jim dolžni priskočiti na pomoč, ko nas prosijo za to. Kubanci nas zdaj prosijo za pomoč,« zaključi Fusterjeva.

Podrobneje o situaciji v obeh latinsko-ameriških državah  boste na Domovini kmalu lahko brali v intervjuju z Mario Fuster.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike